Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

LOK MA I POK NGEYE: LOBO MA APOKAPOKA PE IYE​—BIBINO AWENE?

Cwiny me Apokapoka​—Peko ma Oromo Lobo Ducu

Cwiny me Apokapoka​—Peko ma Oromo Lobo Ducu

JONATHAN kinywalo i Amerika dok lunyodone gia ki i Korea, en okemme ki adage i kare ma pud latin. I kare ma tye ka dongo, en obedo ka yenyo kabedo ka ma dano pe gidag en pi kit ma enen kwede nyo rangi del kome. En odoko dokto i boma mo tung kumalo me lobo Alaska, U.S.A., ka ma pol pa dano ma iye gical kwede. En onongo geno ni gwok nyo i kabedo man mangic me Arctic Circle, ebibwot ki i adage pa dano.

Gen meno otugi rweny woko i kare ma en okonyo dako mo ma mwakane tye 25. I kare ma latwo-ni ocako ngeyo kome, en oneno wang Jonathan ci oyete ki leb malik adada, kun nyuto ka maleng adage ma en tye kwede i kom jo Korea. Man opoyo wi Jonathan ni tutene me dak ki dok kwo kacel ki jo meno pe twero weko ebwot ki i cwiny me apokapoka.

Gin mutimme i kom Jonathan-ni nyuto gin ma tye ka timme ada. Apokapoka tye i twok lobo lung. Nen calo ka mo keken ma dano tye iye, apokapoka bene tye iye.

Kadi bed ni apokapoka tye ka weng, ento pol pa dano giwaco ni myero kijuk woko. Man obedo lok ma cungo wi dano. Gin ma dano gidag adada twero bedo ka ducu nining? Ki lok ada, pol pa dano ma gikwero apokapoka pe gingeyo ni gin bene gitye ki cwiny man. Meno mono tye ada ki tung boti? Itwero gamo lapeny meno nining?

PEKO MA KWAKO NGAT ACEL ACEL

Kadi bed ni waye nyo pe, romo bedo tek botwa me niang ka watye ki cwiny me adage. Baibul tittiwa pingo tye kumeno kun wacciwa ni: “Cwiny dano en aye gin ma bwolo dano makato gin mukene-gu ducu.”(Jeremia 17:9) Pi meno, waromo bwole kekenwa ki tam ni wan wajolo dano ducu. Nyo watwero gengo ngewa ki waco ni watye ki tyen lok maber me dago jo mukene.

Onongo ibiwinyo nining ka irwatte ki co aryo magi?

Me nyuto kit matek kwede me ngeyo ka itye ki cwiny me apokapoka, go kong ni itye ka wot keni i dyewor. Co aryo ma pud peya inenogi gitye ka bino tung boti. Ginen calo komgi tek, dok nen calo ngat acel omako gin mo i cinge.

Tika ibitamo ni co aryo magi gitwero wani? Gwok nyo jami mutimme i komi i kare mukato angec twero miyo ibedo ki tam me gwokke, ento meno mono tyen lok mupore me moko ni co aryo-ni gibiwani? Lapeny mukene ma pire tek ma itwero penyo aye ni, Itamo ni co aryo-ni gia ki i rok nyo kaka mene? Lagammi i kom lapeny man twero nyuto gin ma tye i cwinyi. Twero nyuto ni olo i yo mo in bene itye ki cwiny me apokapoka.

Ka wangine kekenwa ki cwiny me ada, myero waye ni wan ducu olo to watye ki adage mo i cwinywa i kom jo mogo. Kadi wa Baibul bene loko i kom yo mo ma dano nyuto kwede adage kun wacci: “Dano neno kit me kom ma woko-ni.” (1 Camuel 16:7, Baibol pa Katoli) Kit ma wan ducu watye ki cwiny meno​—ma kelo adwogi marac-ci​—tika tye gen mo ni watwero loyo nyo kwanyo adage woko ki i kwowa? Dok tika wabineno kare mo ma apokapoka bibedo pe matwal i lobo-ni?