MUTAKA mwe nde o mulema masu ka mūna mu dili. (Min. 12:25) Mo̱ o ta o mábwa ndutu ońola mutaka e? Mo̱ o ta o másenga biana o titi pe̱ ná o lembe̱ mo̱ e? Yete̱na e, bia ná o titi wame̱ne̱ mō̱. Bō̱ basu ba mataka na bwa pe̱ ndutu o mulema ońola njo̱m jita. K’eyembilan, bō̱ ba be̱n muboedi ba mombweano̱, bane̱ ba bo̱lo̱ne̱ bandolo babu, bape̱pe̱ ba kusi ndutu ońolana mbeu a ńolo ka mudika, mpupe na nika, ba kweledi babo̱. Nde nje ye ná yongwane̱ biso̱ o lembe̱ mutaka e? *

Eyembilan a kiṅe̱ David ye ná yokwe̱le̱ biso̱ jita jombwea ne̱ni lembe̱ mutaka. A lembe̱ ńai na ńai a mitakisan jita o longe̱ lao, ponda iwo̱ a ta na mo̱me̱ne̱ be̱be̱ na kwedi. (1 Sam. 17:34, 35; 18:10, 11) Ne̱ni David a tongwe̱le̱no̱ o lembe̱ mutaka e? Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan ao e?

David a ta a be̱ne̱ mitakisan jita o mulemlem ma ponda. Jombweye k’eyembilan nje e tombi niponda a tano̱ a ńa kiṅe̱ Saul mīla ná a sunge longe̱ lao. Buńa bō̱ o wa labu la bila, David na bato bena ba ta na mo̱ ba bo ndutu jita ponda ba bomane̱no̱ ná basingedi bibane̱ babo̱ sango labu le̱se̱, ba dise̱ mandabo mabu wea, ba no̱ngo̱ pe̱ mbia mabu mikoma. Nje David a bolino̱ e? “Na David na bato bena ba ta na mo̱ base̱ madoi, beya mbembe natē̱ ba si be̱ne̱ pe̱ ngudi o jeya.” O sumo te̱ ni ndutu ninde̱ne̱ David a tano̱ a be̱ne̱, bato bao bena a tano̱ a lakisane̱ pe̱ “ba ta ba pula jangwa mo̱ madale.” (1 Sam. 30:1-6) David a ta so̱ a be̱ne̱ mitakisan milalo minde̱ne̱ o mulemlem ma ponda: Mbia mao mu ta o bete̱medi ba bobe, a ta a bwa bo̱ngo̱ ná bato bao ba me̱nde̱ bwa mo̱, kiṅe̱ Saul pe̱ a ta a dia a mapulise̱ longe̱ lao. Dutea te̱ njika ndut’a mulema David a tano̱ a be̱ne̱!

Nje David a bolino̱ e? Dibokime̱ne̱ “embe̱ nde mo̱me̱ne̱ tongwea na Yehova Loba lao.” Ne̱ni David a bolino̱ nika e? David a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ kane̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱, a ta pe̱ a dutea ne̱ni ongwane̱no̱ mo̱ o mińa mi tombi. (1 Sam. 17:37; Mye. 18:3, 7) David a ta a bia ná ye mweńa ná a baise̱ Yehova bediedi, na mo̱ a baise̱ Yehova nje angame̱nno̱ bola. Dibokime̱ne̱ David a kusino̱ bediedi ba Yehova, a bupe̱ mo̱. Yehova a namse̱ mo̱ na bato bena ba ta na mo̱, ba sunga mbia mabu na sango labu. (1 Sam. 30:7-9, 18, 19) Mo̱ we̱n mambo malalo mena David a bolino̱ e? A kane̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱, a dutea ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ mo̱ o mińa mi tombi, a bupe̱ pe̱ bediedi ba Yehova. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ David e? Jombweye mbadi ilalo.

1. Kane̱. Ponda te̱ di be̱nno̱ mutaka, je ná di kane̱ Yehova ná di kusane̱ mo̱ jongwane̱ na dibie̱. E ná a wanea biso̱ lo̱ko̱mea ke̱ di langwedi mo̱ mitaka masu me̱se̱. To̱so̱ je ná di kane̱ esungu a muka o mulema yete̱na je o bete̱medi be si mabole̱ biso̱ epolo o kane̱ ńai nipe̱pe̱. Ponda te̱ di mabaise̱no̱ Yehova jongwane̱, je nde o lee̱le̱ ná di lakisane̱ mo̱ kapo̱ ka David nu kwali ná: “Yehova e dale lam, ndabo am ńa ngińa na musunged’am!  Loba lam e nde diwutamea na pite̱no̱.” (Mye. 18:3) Mo̱ muka mu mongwane̱ na mbale̱ e? Kahlia, munańango mō̱ ńe paonia mo̱ ná: “Na makusa musango ke̱ na kane̱. Muka mu mongwane̱ mba o bola ná mo̱nge̱le̱ mam ma be̱ mulatako na ma Yehova, na bate pe̱ lakisane̱ mo̱.” Muka mwe nde jabea la ngińa la Yehova lena di mongwane̱ biso̱ o lembe̱ mutaka.

2. Dutea. O dutedi te̱ ońola mambo ma po̱yedi wa o longe̱, mo̱ we ná wo̱nge̱le̱ mitakisan o we̱lino̱ o lembe̱ ońolana Yehova ongwane̱ wa e? Di dutedi te̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ biso̱ name̱ne̱ pe̱ na baboledi bao ba kwaṅ, nika e membe̱ biso̱, di bata pe̱ lakisane̱ mo̱. (Mye. 18:18-20) Mutudu mō̱ nu belabe̱ ná Joshua mo̱ ná, “Na matila malabe̱ ma mika mam. Nika e mongwane̱ mba o jo̱nge̱le̱ ponda yena na baise̱no̱ Yehova lambo la tobotobo, a bola pe̱ mba mo̱.” Na mbale̱, jo̱nge̱le̱ te̱ nje Yehova a boledino̱ biso̱ o mińa mi tombi, nika e mabola biso̱ ngudi o buka mutaka.

3. Bupe̱ bediedi. Obiana di mano̱ngo̱ bedomsedi ba nje bola, je ná di wasa bediedi ba mbaki o Eyal’a Loba. (Mye. 19:8, 12) Bō̱ ba so̱i ná ba po̱ngi te̱ muwaso ońola epas’a Bibe̱l ya tobotobo, ba mawe̱le̱ so̱ṅtane̱ bwam ne̱ni y’epasi yeno̱ ná yongwane̱ babo̱. Mutudu mō̱ nu belabe̱ ná Jarrod mo̱ ná: “Po̱ngo̱ la muwaso di mongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ epas’a Bibe̱l o matongo mao me̱se̱, na nje pe̱ Yehova eno̱ o langwea mba o y’epasi. Nika e mongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ nje neno̱ o langa na we̱le̱ pe̱ bediedi o ebolo.” Di wasi te̱ bediedi ba Yehova o Eyal’ao, di bupe̱ pe̱ mo̱, di mabe̱ ka ni dongame̱n o lembe̱ mutaka.

David a so̱ṅtane̱ ná, ná a tongwe̱le̱ o lembe̱ mutaka e mapula mo̱ jongwane̱ la Yehova. A ta be̱ a timbise̱le̱ Yehova masoma ońola jongwane̱ lao o dime̱ne̱ lena a kwalino̱ ná: “Ońola Loba lam nde na makatano̱ bedima. Loba ńena nu mawenge̱ mba o be̱ ngińa.” (Mye. 18:30, 33) Je ná jo̱nge̱le̱ ná mitakisan masu me nde k’edima di titino̱ ná di kata. Nde na jongwane̱ la Yehova, je ná di buka to̱ njik’edima mitakisan! E, di kane̱ te̱ Yehova o kusane̱ mo̱ jongwane̱, di dutea ońola nje ye̱se̱ a boledino̱ biso̱, di bupe̱ pe̱ bediedi bao, je ná di be̱ mbaki ná a me̱nde̱ bola biso̱ ngińa na dibie̱ ba mapule̱ biso̱ o lembe̱ mitaka masu!