Paa Bibl taa Ebree nɛ Arameya Masɩ a yaa Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ nzɩ paamanɩ nesi kiɖe tɛɛ yɔ, sɩtɩtasɩ wɛʋ sɔnɔ yɔ, mayaɣ ŋga, ka-taa tɔm kɛ toovenim. Paa mbʋ yɔ, ɛbɛ yɔɔ ɖa-taa pɩzɩɣ nɛ pɩtɛ kpem se tɔm ndʋ tɩwɛ Bibl taa sɔnɔ yɔ, ndʋ ɖeyi ɖeyi Ɛsɔ kaayeba nɛ pama kiɖe tɛɛ?

Lɩmaɣza wena a-yɔɔ ɖa-taa tɛma se Ebree Masɩ taa tɔm ndʋ tɩwɛ Bibl taa sɔnɔ yɔ ndʋ paama ɖooo kiɖe tɛɛ yɔ, a-taa naɖɩyɛ lɛ ɖʋtʋ ndʋ Ɛsɔ kaalabɩ caanaʋ taa se paɖaɣnɩɣ Masɩ taa tɔm maʋ yɔ. b Kɩɖaʋ nakʋyʋ yɔ: Yehowa kaaɖʋ paɣtʋ se paa Izrayɛɛlɩ wiyaʋ weyi lɛ ɛɖaɣnɩ Paɣtʋ taa tɔm maʋ. (Wayɩ Wayɩ Paɣtʋ 17:18) Pɩtasɩ lɛ, Ɛsɔ kaaɖʋ Leevi mba tʋmɩyɛ se pakandɩyɩ Paɣtʋ yɔɔ nɛ pawɩlɩ-tʋ samaɣ. (Wayɩ Wayɩ Paɣtʋ 31:26; Nehemiya 8:7) Yuuda mba kaalɩnɩ yomiye taa Babilɔɔnɩ nɛ papɩsɩ lɛ, takayɩsɩ mayaa yaa mba paɖaɣnaɣ tɔm maʋ yɔ pe-tindimiye naɖɩyɛ lɩɩ. Payaɣaɣ-wɛ se Soferimwaa. (Ɛsɩdrasɩ 7:6, pɩ-tɛɛ tɔm) Alɩwaatʋ natʋyʋ wayɩ lɛ, takayɩsɩ mayaa mba, paɖaɣnɩ maʋ takayɩsɩ 39 nzɩ sɩwɛ Ebree Masɩ taa yɔ tam sakɩyɛ.

Takayɩsɩ mayaa kaawɛɛ nɛ paɖaɣnɩɣ takayɩsɩ nzɩ sɩ-taa tɔm maʋ tete pɩnzɩ mɩnɩŋ sakɩyɛ. Kpaɣnɩ pɩnaɣ 500 nɛ piwolo pɩnaɣ 1500 lɛ, alɩwaatʋ natʋyʋ taa, Yuuda mba takayɩsɩ mayaa mba payaɣaɣ-wɛ se Masorɛɛtɩwaa yɔ paawobi pɩ-yɔɔ nɛ paɖaɣnɩɣ tɔm maʋ mbʋ. Takayɩsɩ nzɩ Masorɛɛtɩwaa kaaɖaɣnɩ maʋ yɔ, sɩ-taa ŋga kakɩlɩ pɩnʋʋ nɛ kɛwɛ ka-tɩŋa yɔ ŋga payaɣ se Codex de Leningrad; pama-kɛ pɩnaɣ 1008 yaa 1009 taa mbʋ yɔ. Ɛlɛ pɩnzɩ 1900 waa hɛkʋ taa, paalɩ Bibl taa takayɩsɩ nzɩ paamanɩ nesi yɔ sɩ-taa nasɩyɩ yɔɔ, nɛ takayɩsɩ lɛɛsɩ hɔɔlasɩ yɔɔ Teŋgu Kɩsɩbʋʋ taa takayɩsɩ kikpiyisi taa; sɩ-tɩŋa sɩɩkpɛndɩ 220 mbʋ yɔ. Pakpaɣ Teŋgu Kɩsɩbʋʋ taa takayɩsɩ kikpiyisi nzɩ nɛ pamaɣzɩnɩ Codex de Leningrad lɛ, peɖiɣzini tɔm kɩcɛyɩtʋ tʋnɛ: Paa Teŋgu Kɩsɩbʋʋ taa  takayɩsɩ kikpiyisi taa tɔm ɛwɛ ndɩ hɔɔlɩŋ nɩɩyɩ taa yɔ, lɩmaɣza wena awɛ takayɩsɩ nzɩ sɩ-naalɛ sɩ-taa yɔ akɛ kʋɖʋma.

Lɩmaɣza wena a-yɔɔ ɖa-taa tɛma se tɔm ndʋ tɩwɛ takayɩsɩ 27 nzɩ sɩwɛ Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa sɔnɔ yɔ ndʋ paama ɖooo kiɖe tɛɛ? Yesu Krɩstʋ apostoloowaa nabɛyɛ, nɛ kajalaɣ tɔm kpɛlɩkɩyaa nabɛyɛ kaamanɩ takayɩsɩ nzɩ kiɖe tɛɛ. Pʋwayɩ lɛ, kajalaɣ Krɩstʋ ñɩma ɖaɣnɩ takayɩsɩ nzɩ sɩ-taa tɔm maʋ nɛ nesi ɛzɩ Yuuda mba takayɩsɩ mayaa kaalabʋ yɔ. (Koloosi mba 4:16) Paa Roma wiyaʋ Dioclétien nɛ lalaa paañaɣ pana se paɖɩzɩ kajalaɣ Krɩstʋ ñɩma takayɩsɩ tɩŋa yɔ, caanaʋ taa takayɩsɩ nzɩ paamanɩ nesi yɔ nɛ takayɩsɩ hɔɔlasɩ kudokiŋ sakɩyɛ wɛ halɩ nɛ sɔnɔ.

Paaɖɛzɩ ɖɔɖɔ Krɩstʋ mba masɩ kʋnʋmɩŋ lɛɛŋ taa. Caanaʋ taa kʋnʋmɩŋ weyi ɩ-taa paaɖɛzɩ Bibl yɔ ɩ-taa nɩɩyɩ yɔ: Armenii kʋnʋŋ, Kɔpɩtɩ kʋnʋŋ, Etiyoopii kʋnʋŋ, Jeyɔɔrjii kʋnʋŋ, Laatɛɛ kʋnʋŋ, nɛ Siriyakɩ kʋnʋŋ.

Ye ɖɩkpaɣ caanaʋ taa Bibl takayɩsɩ nzɩ paaɖaɣnɩ maʋ nɛ nesi yɔ nɛ ɖɩmaɣzɩnɩ ɖama yɔ, ɖɩnaɣ se sɩ-taa nasɩyɩ taa tɔm wɛ ndɩ pazɩ nɛ lɛɛsɩ taa ñɩndʋ. Ye mbʋ, ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩtɩlɩ tɔm ndʋ ɖeyi ɖeyi tɩɩwɛ kiɖe tɛɛ takayɩsɩ taa yɔ?

Ðɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩkpaɣ wɛtʋ ndʋ nɛ ɖɩmaɣzɩnɩ wɩlɩyʋ weyi eheyiɣ sukulibiya 100 se sɩɖaɣnɩ tɔm ñʋʋ nakʋyʋ taa tɔm maʋ yɔ. Paa tɔm ñʋʋ ŋgʋ sɩcɔŋnaɣ nɛ sɩmaɣ yɔ kilebi pʋwayɩ yɔ, ye ɖɩkpaɣ tɔm ndʋ sukulibiya nzɩ sɩmawa yɔ nɛ ɖɩmaɣzɩnɩ ɖama yɔ ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩtɩlɩ tɔm ndʋ ɖeyi ɖeyi tɩɩwɛ tɔm ñʋʋ ŋgʋ kɩ-taa yɔ. Sukulibiya nzɩ, sɩɩmaɣ tɔm ñʋʋ ŋgʋ lɛ, pɩpɩzɩɣ nɛ picoɖi sɩ-taa paa ŋga, ɛlɛ pɩlakɩ kaɖɛ se picoɖi sɩ-tɩŋa tɔm piye kʋɖʋmɖɩyɛ yɔɔ yaa ɖoŋkʋɖʋm. Mbʋ ɖɔɖɔ alɩwaatʋ ndʋ Bibl taa tazɩyaa kpakɩɣ Bibl taa takayɩsɩ kɩbɩnzɩ hɔɔlasɩ nɛ nzɩ takayɩsɩ mayaa ɖaɣnɩ maʋ yɔ nɛ pamaɣzɩɣnɩ ɖama yɔ, papɩzɩɣ nɛ peɖiɣzini ɖenɖe piicoɖi sɩ-mayaa yɔ nɛ patɩlɩ tɔm ndʋ tɩɩwɛ kiɖe tɛɛ takayɩsɩ taa yɔ. Takayɩsɩ hɔɔlasɩ nɛ nzɩ paɖaɣnɩ-sɩ maʋ nɛ sɩwɛɛ se Bibl taa tazɩyaa pɩzɩɣ nɛ pakpaɣ-sɩ nɛ pamaɣzɩnɩ ɖama yɔ sɩtalɩ kudokiŋ sakɩyɛ.

Ɛbɛ yɔɔ ɖa-taa pɩzɩɣ nɛ pɩtɛ se tɔm ndʋ tɩɩwɛ Bibl taa kiɖe tɛɛ yɔ, ndʋ ɖeyi ɖeyi pɛɖɛzɩ sɔnɔ Biblwaa taa? Bibl taa tazɩyʋ weyi payaɣ se William Henry Green yɔ ɛyɔɔdɩ Ebree Masɩ tɔm se: «Ðɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩyɔɔdɩ nɛ ɖɩtɛ ɖa-taa se patɩɖɛzɩ caanaʋ taa takayaɣ nakɛyɛ taa tɔm ɖeyi ɖeyi mbʋ.» Bibl taa tazɩyʋ weyi payaɣ se F. F. Bruce yɔ ɛyɔɔdɩ Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ nzɩ nabɛyɛ yaɣ se Nɔɔ Haʋ Kɩfam yɔ sɩ-tɔm se: «Mbʋ pɩwɩlɩɣ se ɖɛ-tɛ Nɔɔ Haʋ Kɩfam taa tɔm wɛ ti-lone taa yɔ pɩɖɔwa nɛ pɩkpaɖɩ mbʋ pɩwɩlɩɣ se caanaʋ taa takayɩsɩ lɛɛsɩ nzɩ ɛyaa  mawa yɔ sɩ-taa tɔm wɛ ti-lone taa yɔ, ŋgʋ caanaʋ taa takayɩsɩ nzɩ, nɔɔyʋ ɛɛpɩzɩɣ nɛ eɖozi se ɛyɔɔdʋʋ se sɩ-taa tɔm natʋyʋ fɛyɩ ti-lone taa.» Ɛsɔzaa se: «Ye Nɔɔ Haʋ Kɩfam takayaɣ ɛɛkɛ ɛjaɖɛ yɔɔ lɔŋsɩnɖaa takayaɣ nakɛyɛ yɔ, nɔɔyʋ taapɩtɩ ka-taa tɔm yɔɔ paa ññɩɩ.»

Ebree Masɩ: Bibl takayɩsɩ nzɩ paaɖaɣnɩ-sɩ maʋ nɛ nesi nɛ Rudolf Kittel kpeɣli-sɩ nɛ payaɣ-sɩ se Biblia Hebraica yɔ, sɩ-yɔɔ paatɩŋnaa nɛ pɛɖɛzɩ New World Translation of the Hebrew Scriptures (1953-1960). Kpaɣnɩ alɩwaatʋ ndʋ lɛ, tɔm kɩfatʋ ndʋ tɩ-yɔɔ paɖaɣnɩ lɩʋ Teŋgu Kɩsɩbʋʋ taa takayɩsɩ taa nɛ caanaʋ taa takayɩsɩ lɛɛsɩ taa nɛ titukuuni Ebree masɩ yɔ, patɩŋnɩ tɩ-yɔɔ nɛ paɖaɣnɩ ñɔɔzʋʋ Biblia Hebraica, nɛ lɛɛlɛɛyɔ lɛ palɩzɩ Biblia Hebraica Stuttgartensia nɛ Biblia Hebraica Quinta. Takayɩsɩ nzɩ, sɩ-taa tɔm labɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ ɖeyi ɖeyi nɛ tɔm ndʋ tɩwɛ Codex de Leningrad taa yɔ, ɛlɛ pɔsɔzɩ pɩ-tɛɛ tɔm sɩ-taa. Tɔm ndʋ tɩwɛ pɩ-tɛɛ tɔm taa yɔ, palɩzɩ-tʋ nɛ takayɩsɩ kɩbɩnzɩ lɛɛsɩ taa se ɛyʋ ɛpɩzɩ nɛ ɛkpaɣ sɩ-taa tɔm nɛ ɛmaɣzɩnɩ Codex de Leningrad taa tɔm. Takayɩsɩ nzɩ sɩ-taa nasɩyɩ yɔ: Samaarii mba tɛ Pentateuque, Teŋgu Kɩsɩbʋʋ taa takayɩsɩ kikpiyisi, Grɛɛkɩ kʋnʋŋ taa Septante, Arameya kʋnʋŋ taa Targumwaa, Laatɛɛ kʋnʋŋ taa Vulgate nɛ Siriyakɩ kʋnʋŋ taa Peshitta. Ðɩɖɛzaɣ Ɛjaɖɛ kɩfaɖɛ tɔm ɖɛzʋʋ Bibl kʋnɛ lɛ, ɖɩlabɩnɩ tʋmɩyɛ Biblia Hebraica Stuttgartensia nɛ Biblia Hebraica Quinta.

Grɛɛkɩ Masɩ: Pɩnzɩ 1800 waa ɖɩdɛnɖɛ, Bibl taa tazɩyaa B. F. Westcott nɛ F. J. A. Hort paakpaɣ Bibl takayɩsɩ kɩbɩnzɩ nzɩ pamanɩ nesi yɔ nɛ Bibl takayɩsɩ hɔɔlasɩ nɛ pamaɣzɩ-sɩ nɛ ɖama nɛ pɔñɔɔzɩ Grɛɛkɩ masɩ; nɛ pamaɣzɩɣ se Grɛɛkɩ masɩ nzɩ, nzɩ kɩlɩnɩ mʋnʋʋ kiɖe tɛɛ Grɛɛkɩ masɩ taa tɔm. Pɩnzɩ 1900 waa hɛkʋ taa, Ɛjaɖɛ kɩfaɖɛ Bibl ɖɛzʋʋ kɔɔmiite labɩnɩ tʋmɩyɛ Grɛɛkɩ masɩ nzɩ Westcott nɛ Hort pɔñɔɔzaa yɔ pɔ-tɔm ɖɛzʋʋ taa. Kɩlabɩnɩ tʋmɩyɛ ɖɔɖɔ caanaʋ taa papiruusiwaa mba akɔntanaa wɩlɩɣ se paama pɔ-yɔɔ tɔm pɩnzɩ 100 nɛ 200 waa taa mbʋ yɔ Y.L.W. yɔ. Pʋwayɩ lɛ, paɖaɣnɩ lɩʋ papiruusiwaa lalaa yɔɔ. Pɩtasɩ lɛ, Nestle nɛ Aland nɛ Bibl Agbaa Kɩgbɛndʋʋ pɔñɔɔzɩ Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ takayɩsɩ lɛɛsɩ nɛ ɛyaa taɣ-sɩ liu; pɔñɔɔzaɣ-sɩ lɛ palabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm kɩfatʋ ndʋ tɩ-yɔɔ Bibl taa tazɩyaa lɩwa yɔ. Ðɩlabɩnɩ tʋmɩyɛ tɔm kɩfatʋ ndʋ tɩ-taa natʋyʋ Bibl kʋnɛ kɩ-taa.

Grɛɛkɩ takayɩsɩ nzɩ sɩ-tɔm ɖɩyɔɔdaa nɛ pɩɖɛɛ nɛ papɩzɩɣ nɛ pataa-sɩ liu yɔ, sɩwɩlɩɣ kpayɩ kpayɩ se Bibl masɩ nasɩyɩ wɛ Biblwaa kɩbɩma nabɛyɛ taa Krɩstʋ Mba Grɛɛkɩ Masɩ taa, ŋgʋ sɩtaawɛɛ kiɖe tɛɛ Masɩ nzɩ Ɛsɔ fezuu ɖiyaa nɛ pama yɔ sɩ-taa. Bibl masɩ nzɩ, ɛyaa mba paɖaɣnaɣ tɔm maʋ pʋwayɩ yɔ, mba kaasɔzɩnɩ-sɩ. Biblwaa kɩbɩma mba pa-taa sɩwɛɛ yɔ pa-taa nakʋyʋ lɛ King James Version. Ɛlɛ paatɛm tayʋʋ paa Bibl ñʋʋ ŋgʋ nɛ kɩ-masɩ ɖooo pɩnzɩ 1500 waa taa, pʋyɔɔ lɛ, Biblwaa sakɩyɛ taa, tɔm ndʋ paasɔzaa yɔ palɩzɩ-tʋ lɛ, pɩkazɩ tɩ-masɩ yem, tɔm natʋyʋ fɛyɩ sɩ-taa. Masɩ nzɩ yɔ: Maatiyee 17:21; 18:11; 23:14; Maarɩkɩ 7:16; 9:44, 46; 11:26; 15:28; Luka 17:36; 23:17; Yohanɛɛsɩ 5:4; Tʋma Labʋ 8:37; 15:34; 24:7; 28:29 nɛ Roma mba 16:24. Bibl kʋnɛ kɩ-taa, masɩ nzɩ palɩzɩ sɩ-taa tɔm nɛ pɩkazɩ-sɩ yem yɔ, palabɩ pɩ-tɛɛ tɔm yʋsaɣ sɩ-cɔlɔ.

 Pɩnaɣ kpayɩ kpayɩ se Maarɩkɩ ñʋʋ 16 tɛ kɛdɛzaɣ tɔm kɩɖaɣlɩtʋ (masɩ 9-20) nɛ kɛdɛzaɣ tɔm kitobiyitu nɛ tɔm ndʋ tɩwɛ Yohanɛɛsɩ 7:53–8:11 taa yɔ, tɩtaawɛɛ kiɖe tɛɛ takayɩsɩ nzɩ paaɖaɣnɩ-sɩ maʋ nɛ nesi yɔ sɩ-taa; pʋyɔɔ lɛ, ɖɩtɩsɔzɩ tɔm ndʋ Bibl kʋnɛ kɩ-taa. c

Ðɩɖaɣnɩ ñɔɔzʋʋ tɔm loyisi nasɩyɩ se sɩ-tɔbʋʋ nɩʋ ɛla nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ tɔm ndʋ Bibl taa tazɩyaa sakɩyɛ maɣzɩɣ se tɩmʋnɩ kiɖe tɛɛ masɩ tɔbʋʋ nɩʋ nɛ pɩkpaɖɩ yɔ. Ye ɖɩkpaɣ ɛzɩ Maatiyee 7:13 mbʋ yɔ yɔ, caanaʋ taa takayɩsɩ nzɩ paamanɩ nesi yɔ sɩ-taa nasɩyɩ taa lɛ, paama mayaɣ ŋga ka-taa se: «Ɩsʋʋnɩ nɔnɔɔ ŋga kɛwɛ kpɩyɩsɔɔ yɔ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ, nɔnɔɔ ŋga kawalaa nɛ nʋmɔʋ ŋgʋ kɩwɛ yɛlɛlɛ yɔ, kiwokini ɖɩzʋʋ taa.» Ɛjaɖɛ kɩfaɖɛ tɔm ɖɛzʋʋ Biblwaa mba ɖɩɩcalɩ ɖɛzʋʋ aŋglɛɛ kʋnʋŋ taa yɔ pa-taa, tɔm loyaɣ «nɔnɔɔ ŋga» fɛyɩ mayaɣ ŋga ka-taa. Ɛlɛ ɖɩtasɩ tazʋʋ caanaʋ taa takayɩsɩ nzɩ pamanɩ nesi yɔ sɩ-taa lɛ, ɖɩna se tɔm loyaɣ ŋga kaawɛ kiɖe tɛɛ masɩ taa. Mbʋ yebina nɛ ɖɩsɔzɩ-kɛ Bibl kʋnɛ kɩ-taa. Ðɩlabɩ lɛɣzɩtʋ tʋnɛ tɩ-ɖɔndɩ hɔɔlɩŋ lɛɛŋ sakɩyɛ taa. Paa mbʋ yɔ, lɛɣzɩtʋ ndʋ tɩkɛnɩ lɛɣzɩtʋ cikpetu nɛ tɩtɩlɛɣzɩ Ɛsɔ Tɔm hɔɔlʋʋ nakʋyʋ taa.