Beibele e Re’ng ka Malwetši ao a Hlaselago Batho ba Bantši ka Nako e Tee?
Karabo ya Beibele
Beibele e boletše e sa le pele gore mehleng ya bofelo go tla ba le leuba la malwetši (a go swana le malwetši a go fetela le malwetši ao a hlaselago batho ka nako e tee). (Luka 21:11) Eupša se ga se bolele gore Modimo o otla batho ka malwetši a go swana le a. Ge e le gabotse, go se go ye kae, Modimo o tla diriša Mmušo wa gagwe go fediša malwetši ka moka, go akaretša le mauba a malwetši goba malwetši ao a hlaselago batho ba bantši ka nako e tee.
Na Beibele e boletše e sa le pele gore go tla ba le malwetši ao a tlago go hlasela batho ka nako e tee?
Beibele ga se e bolele e sa le pele gore ke bolwetši bofe bjoo bo tlago go hlasela batho ka nako e tee. Ka mohlala, ga se e bolele gore go tla ba le bolwetši bja CORONA goba COVID-19, AIDS, le bolwetši bja Spanish flu. Eupša e boletše e sa le pele gore go tla ba le “leuba la malwetši” le “bolwetši bjo bo bolayago.” (Luka 21:11; Kutollo 6:8) Malwetši a ka moka a tloga a bontšha gabotse gore re phela “mehleng ya bofelo,” yeo gape e bitšwago gore ke “bofelo bja tshepedišo ya dilo.”—2 Timotheo 3:1; Mateo 24:3.
Na Modimo o kile a otla batho ka malwetši?
Beibele e bolela ka ditiragalo tše sego kae moo Modimo a ilego a otla batho ka malwetši. Ka mohlala, o ile a otla batho ba bangwe ka bolwetši bja lephera. (Numeri 12:1-16; 2 Dikgoši 5:20-27; 2 Dikoronika 26:16-21) Lega go le bjalo, malwetši a go swana le a, e be e se a mangwe a malwetši ao a fetelago, ao a hlaselago batho ba bantši bao ba se nago molato ka nako e tee. E be e le malwetši ao Modimo a bego a otla batho bao ba bego ba bontšha gore ga ba mo kwe.
Na lehono Modimo o re otla ka go re hlasela ka malwetši goba mauba a malwetši?
Aowa. Batho ba bangwe ba re lehono Modimo o re otla ka malwetši ao a hlaselago batho ka nako e tee le malwetši a mangwe. Lega go le bjalo, Beibele ga e thekge seo batho ba se bolelago. Ke ka baka la eng re re’alo?
Batho ba bangwe bao ba bego ba rapela Modimo, e ka ba ba mehleng ya kgale goba ba mehleng ya rena, ba be ba dutše ba hlaselwa ke malwetši. Ka mohlala, Timotheo monna yo a bego a botega, o be a na le ‘bolwetši bjo bo bego bo fela bo mo tlela.’ (1 Timotheo 5:23) Eupša, Beibele ga e re botše gore bolwetši bjoo bo be bo baka ke gore Modimo o be a sa mo amogele. Ka mo go swanago le lehono, bahlanka ba bangwe ba Modimo bao ba botegago le bona ba hlaselwa ke malwetši goba ba fetelwa ke malwetši. Le gona gantši batho bao ba swarwa ke malwetši ka gobane ba le mafelong ao a sa swanelago e bile ba sa letela.—Mmoledi 9:11.
Beibele e ruta gape gore nako ya gore Modimo a otle batho ba babe ga se ya hlwa e fihla. Go e na le moo, gona bjale ke ‘letšatši la phološo,’ ka gobane Modimo o mema batho ka moka gore ba mo tsebe e le gore a tle a ba phološe. (2 Bakorinthe 6:2) Modimo o dira seo ka gore a diriše Dihlatse tša Jehofa gore di botše batho lefaseng ka moka ‘Ditaba tše dibotse tša Mmušo.’—Mateo 24:14.
Na malwetši ao a hlaselago batho ka nako e tee a tla fela?
Ee. Beibele e boletše e sa le pele gore go se go ye kae, batho ka moka ba ka se sa babja. Le gona e re tshepiša gore Modimo o tla fodiša malwetši ka moka ge go tla be go buša Mmušo wa gagwe. (Jesaya 33:24; 35:5, 6) E bile o tla fediša mathata, mahloko le lehu. (Kutollo 21:4) Sa go kgahliša kudu ke gore o tla tsoša batho bao ba hlokofetšego gore ba tle ba ipshine ka bophelo mo lefaseng. Batho bao ba tla be ba phetše gabotse mmeleng e bile ba se sa na sebe.—Psalme 37:29; Ditiro 24:15.
Mangwalo a Beibele ao a bolelago ka malwetši
Mateo 4:23: “Ke moka [Jesu] a sepela le Galilea ka moka ga yona, a ruta disinagogeng tša bona a bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo e bile a fodiša mohuta o mongwe le o mongwe wa bolwetši le wa bofokodi gare ga batho.”
Se se ra gore: Mehlolo yeo Jesu a ilego a e dira ge a be a le mo lefaseng, e be e no ba mehlala ya dilo tšeo a tla tlogago a di direla batho ka moka bao ba tla bego ba bušwa ke Mmušo wa Modimo.
Luka 21:11: “Go tla ba le . . . leuba la malwetši.”
Se se ra gore: Malwetši ao a fetelago a bontšha gore ke mehla ya bofelo.
Kutollo 6:8: “Ka bona pere e tshehla; yo a e nametšego o bitšwa Lehu. Bodulabahu bo be bo mo latela kgauswiuswi. Ba ile ba newa matla . . . gore ba bolaye ka . . . bolwetši bjo bo bolayago.”
Se se ra gore: Boporofeta bja mabapi le banamedi ba dipere tše nne bao go bolelwago ka bona go Kutollo, bo bontšha gore malwetši ao a hlaselago batho ka nako e tee a be a tla ba gona mehleng ya rena.