Ditiragalo tša ka Beibeleng di utolla gore Mmušo wa Modimo o hlomilwe kua legodimong ka 1914. Se se bonagala boporofeteng bjoo bo lego go kgaolo 4 ya puku ya Beibele ya Daniele.

 Kakaretšo ya boporofeta. Modimo o ile a dira gore Kgoši Nebukadinetsara wa Babilona a lore toro ya sehlare se seteleletelele seo se ilego sa rengwa. Kutu ya sona e thibetšwe gore e se gole go ba go fihlela go feta “mabaka a šupago,” ka morago ga moo, sehlare seo se be se tla gola.—Daniele 4:1, 10-16.

 Phethagalo ya mathomo ya boporofeta. Sehlare se se segolo se be se emela Kgoši Nebukadinetsara. (Daniele 4:20-22) O ile a ‘rengwa’ ka tsela ya seswantšhetšo ge ka nakwana a be a gafa gomme a lahlegelwa ke bogoši ka mengwaga e šupago. (Daniele 4:​25) Ge Modimo a dira gore Nebukadinetsara a boelwe ke monagano, Nebukadinetsara o ile a boela a ba kgoši gomme a thoma go lemoga bogoši bja Modimo.​—Daniele 4:​34-​36.

 Bohlatse bjo bo bontšhago gore boporofeta bjo bo na le phethagalo e kgolo. Morero wa boporofeta bjo e be e le gore “batho ba phelago ba ka tseba gore Yo Godimodimo ke Mmuši wa mebušo ya batho, le gore o o nea yo a nyakago go mo nea wona gomme yo a nyatšegago kudu gare ga batho a mmea go wona.” (Daniele 4:​17) Na Nebukadinetsara wa moikgogomoši e be e le yena yo Modimo a bego a nyaka go mo nea bogoši bjo bjalo? Aowa, pejana Modimo o ile a dira gore a lore toro e nngwe ya boporofeta yeo e bontšhago gore yena goba mmuši le ge e le ofe wa dipolotiki o be a sa swanelwe ke bobuši bjoo. Go e na le moo, Modimo ka boyena o be a tla “hloma mmušo wo o ka se kego wa fedišwa.”​—Daniele 2:31-44.

 Nakong e fetilego, Modimo o ile a hloma mmušo wo o emelago bogoši bja gagwe mo lefaseng, e lego setšhaba sa bogologolo sa Isiraele. Modimo o ile a dumelela gore mmušo woo o ‘senywe’ ka gobane babuši ba wona ba be ba sa botege, ka gona o ile a bolela gore o be a tla nea bogoši bjo go “yo a nago le tshwanelo ya molao.” (Hesekiele 21:25-27) Beibele e bontšha gore ke Jesu Kriste yo a nago le tshwanelo ya molao ya go amogela mmušo wo o ka se kego wa fedišwa. (Luka 1:​30-​33) Ka go se swane le Nebukadinetsara, Jesu o na le “pelo e ikokobeditšego,” go etša ge go porofetilwe.​—Mateo 11:29.

 Sehlare seo se lego go Daniele kgaolo 4 se emela eng? Ka Beibeleng, dihlare ka dinako tše dingwe di emela bobuši. (Hesekiele 17:22-24; 31:2-5) Phethagalong e kgolo ya boporofeta bjo bo lego go Daniele kgaolo 4, sehlare se seteleletelele se emela pušo ya Modimo.

 Go rengwa ga sehlare go emela eng? Go etša ge go rengwa ga sehlare go be go emela go šitišega ga bogoši bja Nebukadinetsara, go rengwa ga sona go sa swantšhetša go šitišwa ga bogoši bja Modimo mo lefaseng. Se se diregile ge Nebukadinetsara a fediša Jerusalema, nakong ya ge dikgoši tša Isiraele di be di le “sedulong sa bogoši sa Jehofa” e le baemedi ba Modimo.—1 Dikoronika 29:23.

 “Mabaka a šupago” a emela eng? “Mabaka a šupago” a emela nako yeo ka yona Modimo a ilego a dumelela ditšhaba gore di buše lefaseng ntle le go šitiša mmušo le ge e le ofe wo a o hlomilego. Go ya ka ditiragalo tša ka Beibeleng, “mabaka a šupago” a thomile ka October 607 B.C.E. ge Jerusalema e be e senywa ke Bababilona. a​—2 Dikgoši 25:1, 8-10.

 “Mabaka a šupago” a tla tšea nako e kaaka’ng? E ka se be mengwaga e šupago feela go etša ge go be go le bjalo tabeng ya Nebukadinetsara. Jesu o bontšhitše karabo ya seo ge a be a re “Jerusalema [yeo e bego e emela pušo ya Modimo] e tla gatakelwa ke ditšhaba go fihla ge dinako tše di beilwego tša ditšhaba di phethega.” (Luka 21:24) “Dinako tše di beilwego tša ditšhaba,” e lego nako yeo Modimo a ilego a dumelela gore pušo ya gagwe e ‘gatakelwe ke ditšhaba,’ ke “mabaka a šupago” a lego go Daniele kgaolo 4. Se se ra gore “mabaka a šupago” a be a dutše a tšwela pele ge Jesu a le mo lefaseng.

 Beibele e re bontšha tsela yeo re ka tsebago botelele bja “mabaka [ao] a šupago” a boporofeta. E re “dinako” tše tharo le seripa di lekana le matšatši a 1 260, ka gona “mabaka a šupago” a lekana le palo yeo ge e balwa gabedi, goba matšatši a 2 520. (Kutollo 12:6, 14) Ka gona, ge go dirišwa molao wa boporofeta wo o rego ‘letšatši letee le emela ngwaga o tee,’ gona matšatši a 2 520 a emela mengwaga e 2 520. Ka go re’alo, “mabaka a šupago,” goba mengwaga e 2 520, a be a tla fela ka October 1914.—Numeri 14:34; Hesekiele 4:6.