Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Swanetše go Fetoga Eng?

Go Swanetše go Fetoga Eng?

Go Swanetše go Fetoga Eng?

“Mmušo ga se tharollo ya mathata a rena; mmušo ke wona bothata.” —mantšu a Ronald W. Reagan, ge a be a bewa go ba mopresidente wa bo-40 wa United States.

GO ŠETŠE go fetile nywaga ya ka godimo ga e masometharo ga e sa le go tloga mola Ronald Reagan a boletšego mantšu ao. Ka nako yeo, United States e be e lebeletšane le tlhohlo e kgolo kudu—Reagan o ile a e bitša “bothata bjo bogolo kudu bja tša boiphedišo.” O hlalositše gore: “Ditheko ga se tša ka tša hlatloga ka tsela ye le ka nako e telele kudu historing ya naga ya gabo rena. Re feditše nywagasome re phela ka dikoloto, re senya bokamoso bja rena le bja bana ba rena e le feela gore gona bjale re ipshine ka nakwana. Ge e ba mokgwa wo o ka tšwela pele, ruri re tla ba le mathata a magolo a setšhaba, a setšo, a dipolitiki le a boiphedišo.”

Gaešita le ge pono ya Reagan e be e ka bonagala e sa kgahliše, yena o be a na le kholofelo. O itše: “Mathata a boiphedišo ao re lebeletšanego le ona a tlile nywagasomeng e mmalwa e fetilego. A ka se ke a rarollwa ka matšatšinyana, dibeke goba dikgwedi, eupša ona a tla rarollwa.”—Mongwalo o sekamego ke wa rena.

Maemo a bjang lehono? Pego ya 2009 ya Lefapha la Dintlo le Tlhabologo ya Ditoropo la United States e boletše gore: “Batho ba bantši ba . . . kgauswi le go kaonefatša maemo a bona a bophelo le a boiphedišo, eupša tšwelopele ye e ka šitišwa ke ge ditsela, meetse le mohlagase, go se hwetšagale ga dintlo le tshepedišo ya maphelo yeo e šiilwego ke nako di dirišwa bošaedi. Ge e le gabotse, [mokgatlo wa Ditšhaba tše Kopanego] UN-HABITAT o šišinya gore nywagasomeng e meraro, motho o tee go ba bararo o tla phela a se na kholofelo ya go kaonefatša maemo a gagwe—a se na meetse a hlwekilego, a lebeletšane le ditlamorago tša go fetoga ga boemo bja leratadima gomme se se tla gakatša go phatlalala ga malwetši.”

Bothata bja Lefase ka Moka

Go sa šetšwe gore o dula kae, ela hloko dipotšišo tše di latelago:

● Na o ikwa o na le tšhelete e ntši go feta nywaga e lesome e fetilego?

● Na o bona wena le lapa la gago le hwetša tlhokomelo e lekanego ya maphelo?

● Na o bona mafelo a hlwekilego le tikologo e kaonefaditšwego?

● Ge o nagana ka bokamoso, na o bona dilo di tla be di kaonefatše ka morago ga nywaga e 10, e 20 goba e 30?

Tumelelano ya Leago

Mebušo e mentši e na le seo se bitšwago tumelelano ya leago—tumelelano yeo e bolelwago goba e ngwadilwego magareng ga babuši le badudi yeo e hlalosago ditshwanelo le mediro ya mahlakore a ka bobedi. Ka mohlala, ka kakaretšo go letetšwe gore badudi ba dumelelane le melao ya naga, ba lefe metšhelo le go dira gore go be le tikologo e šireletšegilego. Ka lehlakoreng le lengwe, gantši babuši ba holofetša dilo tše bjalo ka tlhokomelo e kgotsofatšago ya tša maphelo, go lekana ka maemo le tšhireletšego ya maemo a boiphedišo.

Mebušo e šomile bjang dikarolong tše tše tharo? Ela hloko bohlatse bjo bo lego matlakaleng a mararo a latelago.

Tlhokomelo e Kgotsofatšago ya tša Maphelo

Seo batho ba ka ratago go se bona: Kalafo yeo ba kgonago go e lefelela le dihlare tše di ba alafago.

Seo se diregago:

● Pego ya mabapi le bohlweki yeo e ntšhitšwego ke World Bank e re “bana ba 6 000 ba a hwa letšatši le letšatši ba bolawa ke malwetši ao a tswalanago le ditšhila, go hlaela ga bohlweki le meetse ao a sa šireletšegago. Ngwana o tee o bolawa ke letšhollo metsotswaneng e mengwe le e mengwe e 20.”

● Nyakišišo e kgolo yeo e dirilwego ke Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo (World Health Organization [WHO]) ka 2008 ya mabapi le kamoo maemo a tša maphelo a fapanego kudu ka gona “dinageng tše di humilego le tše di diilago” e phethile ka gore “a tšwile taolong ka tsela e kotsi kudu” gomme “a palelwa ke go swaragana le ditebelelo tše di oketšegago tša tlhokomelo ya tša maphelo yeo e tshwenyegilego kudu ka dinyakwa tša batho, yeo e hlokomelago batho ka moka ka go lekana, yeo e sa bitšego kudu le yeo e atlegago.”

Ka morago ga nywaga e mebedi, WHO e hweditše gore “mebušo ya lefase ka bophara e goga ka kgara gore e lefelele tlhokomelo ya tša maphelo. Ge batho ba dutše ba tšofala, ba bantši ba tsenwa ke malwetši ao a sa folego le ge go tšwelela mekgwa e mefsa le e bitšago kudu ya kalafo, go ba boima le go feta go lefelela ditshenyagalelo tša maphelo.”

● Go bile le kgatelopele e kgolo eupša e kotsi ditabeng tša maphelo: Dilo tšeo go thwego di okobatša ka mohlolo di ka no se sa šoma. Malwetši ao a bego a bolaya batho ba dimilione nywageng e fetilego, a bjalo ka lephera le bolwetši bja mafahla, a be a laolwa ka di-antibiotic, tšeo di thomilego go tšweletšwa ka bo-1940. Eupša go ya ka pego ya WHO ya World Health Day 2011, ga bjale “go tšwelela malwetši a mantši ao a sa alafegego le ka di-antibiotic gomme a ata ka lebelo. Dihlare tše dintšintši tšeo di tšeelwago godimo le tšona di a palelwa. Dibetša tše matla tša kalafo di thoma go felelwa ke matla.”

Seo se swanetšego go fetoga: Re nyaka go bona phethagalo ya boporofeta bja Beibele bjo bo bolelago e sa le pele ka nako ya ge go ka se be le “modudi yo a tla rego: ‘Ke a babja.’”—Jesaya 33:24.

Toka le Tekatekano

Seo batho ba ka ratago go se bona: Go fela ga kgethollo ya dihlotswana le go swarwa gampe ga basadi; tekatekano magareng ga bahumi le badiidi.

Seo se diregago:

● Pego ya Sekhwama sa Boetapele bja Mokgatlo wa Thuto ya Ditshwanelo tša Setšo e itše: “Batho, mafelo a borapedi le mekgatlo ya tikologo yeo e swarwago ka tsela e šoro ka baka la kgethollo ya morafo, bodumedi, bong goba setšhaba seo motho a tšwago go sona e sa dutše e le bothata bjo bogolo kudu e bile bo gakala le go feta kua Amerika.”

● Tokollo ya kgatišo ya Ditšhaba tše Kopanego yeo e theilwego pegong ya Progress of the World’s Women: In Pursuit of Justice e re: “Basadi ba dimilione lefaseng ka bophara ba tšwela pele ba swarwa ka go hloka toka, ka tsela e šoro le e se nago tekatekano malapeng a bona, mešomong le setšhabeng.” Ka mohlala, kua Afghanistan, basadi ba 85 lekgolong ga ba newe thušo ya kalafo nakong ya ge ba belega. Kua Yemen, ga go na melao yeo e thibelago bošoro bja ka gae. Kua Democratic Republic of the Congo, mo e ka bago basadi bao ba fetago sekete ba a katwa letšatši le letšatši.

● Ka October 2011, Mongwaledipharephare wa Ditšhaba tše Kopanego e lego Ban Ki-moon o itše: “Lefase la rena le hlakahlakane wa go šiiša. Dijo ke maphaaphaa eupša batho ba bilione ba bolawa ke tlala. Ba mmalwa ba phela manobonobong mola ba bantši kudu ba topa tša fase. Go na le tšwelopele e kgolo go tša kalafo eupša bomma ba bantši ba a hwa letšatši le letšatši ge ba belega bana . . . Ba dibilione ba diriša tšhelete e ntši go reka dibetša gore ba bolaye batho go e na le gore ba e boloke.”

Seo se swanetšego go fetoga: Re nyaka go bona ge dihlotswana le basadi ba swarwa ka go lekalekana gomme go fedišwa ba ‘go hlokiša bao ba hlakišwago setšhabeng toka.’—Jesaya 10:1, 2.

Tšhireletšego ya Maemo a Boiphedišo

Seo batho ba ka ratago go se bona: Bohle ba hwetše mošomo; ba be le tšhelete.

Seo se diregago:

● Mokgatlo wa Worldwatch o bega gore “ke batho ba bantši bao ba ka bago bašomi ba ba nago le bokgoni bja go kaonefatša maemo a boiphedišo, eupša mešomo ga e gona. Ka ge maemo a gona bjale a boiphedišo a phuhlama, Mokgatlo wa Ditšhabatšhaba wa Mešomo (International Labor Organization [ILO]) o akanyetša gore dipalopalo tša batho bao ba sa šomego di fihlile go ba dimilione tše 205 ka 2010.”

● Pego ya ditaba ya BBC e re: “Maemo a boiphedišo a lefase ka bophara a kgauswi le go baka tahlegelo e nngwe e thata ya mešomo yeo e ka dirago gore go be le khuduego ya leago, yeo Mokgatlo wa Ditšhabatšhaba wa Mešomo o lemošitšego ka yona. Go se be le koketšego ya mošomo ga morago bjale go bontšhitše gore ke seripa feela sa mešomo e nyakegago yeo e tlago go hlangwa. . . . Sehlopha se [sa ILO] se ile sa ba sa lekola go se kgotsofale mo go bakwago ke go se be gona ga mešomo le kgalefo yeo e bakwago ke sello sa maemo a thata a boiphedišo. Se itše go ka direga gore dinaga tše dintši di be le khuduego ya leago, kudukudu tšeo di lego Mokgatlong wa dinaga tša Yuropa le tikologong ya Arabia.”

● Puku ya The Narcissism Epidemic, yeo e gatišitšwego ka 2009 e re kua United States, “batho ba bantši ba kolota tšhelete e fetago R86 000 karateng ya bona ya mokitlana, e lego palo yeo e ipoeleditšego gararo ge e bapetšwa le ka 1990.” Bangwadi ba ba re batho ba bantši ba tsena dikolotong go no re ba bonagale eka ba humile. Puku ye e re: “Ge Maamerika a bona batho ba sepela ka dikoloi tša mabaibai e bile ba apere diaparo tša go bitša kudu, a nagana gore ba humile. Ge e le gabotse, gantši go kaone go fo nagana gore ba dikolotong.”

Seo se swanetšego go fetoga: Bohle ba swanetše go hwetša mošomo gomme go be le pono e lekalekanego mabapi le go diriša tšhelete. Beibele e a dumela gore “tšhelete e [a] šireletša” eupša gape e lemoša ka gore “lerato la tšhelete ke modu wa mehuta ka moka ya dilo tše di gobatšago.”—Mmoledi 7:12; 1 Timotheo 6:10.

Go tloga tsebišong yeo e lego go letlakala 20 go ya go 24, go ka bonagala go se na mabaka a kwagalago a go ba le kholofelo ka bokamoso. Lega go le bjalo, ga se gore napile go padile. Lefase la rena le tla kaonefala—eupša le ka se kaonefatšwe ke maiteko a mebušo ya batho.

[Lepokisi/​Kerafo go letlakala 21]

Bafsa ba re ba ka fetoša’ng ka lefase? Go ya ka Wepesaete ya 4children.org, nyakišišo yeo e dirilwego baneng bao e ka bago ba 2 000 ba magareng ga nywaga e 4 le e 14 ba kua Brithania e bontšhitše gore ba be ba ka dira dilo tše di latelago:

[Kerafo]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

100%

GO FEDIŠA TLALA

GO FEDIŠA NTWA GO FEDIŠA

BODIIDI

75%

GO FEDIŠA

GO FEDIŠA KGETHOLLO

GO RUTHELA GA LEFASE

50%

25%

0%

[Lepokisi/Kerafo go letlakala 21]

Nyakišišo ya 2009 yeo e dirilwego ke Bertelsmann Foundation kua Jeremane e bontšhitše dipelaelo tše dikgolo kudu tšeo bafsa ba e ka bago ba 500 ba nywaga ya magareng ga 14 le 18 ba nago le tšona.

Tše dingwe tša dipelaelo tšeo bafsa ba bonego di se bohlokwa ke botšhošetši le go oketšega ga batho. Gaešita le mathata a ditšhelete a be a se bohlokwa gakaalo go bona. Go ya ka tlhaloso ya Bertelsmann Foundation, se se ka ba se bakwa ke gore bafsa bao ba kgathilego tema nyakišišong ye ga se ba ka ba kgongwa ke mathata a bophelong.

[Kerafo]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

100%

75% BODIIDI

GO FETOGA GA MAEMO

GO HLAELA GA DIJO A LERATADIMA LE

LE MEETSE A GO NWA GO SENYWA GA TIKOLOGO

50% MAUBA A MALWETŠI

LEFASENG KA BOPHARA

25%

0%