BOEMO bja Kari bo tlwaelegile. Go ya ka mokgatlo wa thušo ya malwetši a monagano wa kua United Kingdom, mošomi o tee go ba bahlano kua Brithania o itše kgateletšego e dirile gore a babje mmeleng ge a le mošomong, gomme kgateletšego yeo e sa laolegego e dirile gore motho o tee go ba bane a lle ge a le mošomong. Dikgopelo tša diokobatši tša go thibela kgateletšego di ile tša oketšega go sa letelwa ka ngwaga o mongwe morago bjale ge ikonomi e be e phuhlama.

Ke’ng seo se go baketšego kgateletšego?

• Go se šireletšege ka tša ditšhelete goba se sengwe

• Go dula o swaregile

• Diphapano le batho ba bangwe

• Boemo bjo bo nyamišago

Kgateletšego e go kgomile bjang?

• Mathata a tša maphelo

• Go nolega moko

• Go thatafalelwa ke go robala

• Kgateletšego ya monagano

• Go senyega ga ditswalano

 Kgateletšego e tsoša tshepedišo e itšego e makatšago mmeleng wa rena—tshepedišo yeo e swanago le mošomo wa tša tlhakodišo. Go tšwelela dihomoune tšeo di go thušago go hema, pelo e bethe gabotse gomme boemo bja madi bo fetoge. Go oketša moo, disele tša madi tšeo di bolokilwego le glucose di tsena mading. Tshepedišo ye e go lokišeletša gore o tle o kgone go lebeletšana le sebaki sa kgateletšego. Ge sebaki sa kgateletšego se fetile, mmele wa gago o boela sekeng. Eupša ge sebaki sa kgateletšego se sa tloge, o ka dula o tshwenyegile goba o sa iketla, bjalo ka koloi yeo e dulago e dumela godimo. Ka gona go ithuta go lebeletšana le kgateletšego go go thuša gore o dule o phetše gabotse mmeleng le monaganong.

Kgateletšego ka boyona ga e kotsi. Mokgatlo wa Amerika wa tša Monagano o re: “Kgateletšego mmeleng wa motho e swana le ge o bapala violin: ge o kgwatha lenti la yona ka boleta modumo o ka kwagalela fase le gona wa ba makgwakgwa; ge o le gatelela ka matla modumo o ka kwagalela godimo kudu goba lenti la yona la kgaoga. Kgateletšego yeo e feteletšego e ka go bolaya, eupša kgateletšego e lekanetšego e ka dira gore bophelo bja gago bo thabiše. Tabakgolo ke gore o lebeletšana le yona ka tsela efe.”

Se sengwe seo re swanetšego go se lemoga ka kgateletšego ke gore batho ba fapana ka semelo le boemo bja tša maphelo. Ka gona batho ba ka se gateletšwe ke dilo tša go swana. Ka baka la se, gantši o ka gateletšega kudu ge e ba bophelo bja gago bja letšatši le letšatši bo sa go fe nako ya go khutša goba o palelwa ke go lebeletšana le maemo a tšhoganetšo.

E le gore ba lebeletšane le kgateletšego e tseneletšego, batho ba bangwe ba bona eka go nwa bjala, go diriša diokobatši goba motšoko go ka ba thuša. Ba bangwe ba thoma go ja ka tsela e sa tlwaelegago goba ba dula ba bogetše thelebišene goba ba dutše pele ga khomphutha, e lego mekgwa yeo e mpefatšago bothata e sego go bo rarolla. Ka gona, ke bjang re ka ithutago go lebeletšana le kgateletšego ka katlego?

Batho ba bantši ba kgonne go lebeletšana le kgateletšego ka go diriša keletšo e šomago yeo e lego ka Beibeleng. Na bohlale bja yona bjo bo šomago bo ka go thuša? Araba potšišo ye o naganne ka dilo tše nne tšeo di bakago kgateletšego.

 1 GO IKWA O SA ŠIRELETŠEGA

Ga go le yo tee wa rena yo a šireletšegilego ka mo go feletšego. Ka gobane Beibele e re, “nako le ditiragalo tšeo di sa letelwago di [re] wela ka moka.” (Mmoledi 9:11) O ka dira’ng ge e ba o ikwa o sa šireletšega? Leka ditšhišinyo tše.

• Boledišana le setho sa lapa seo o se botago goba mogwera. Dinyakišišo di bontšha gore go thekgwa gantši ke bao o ba ratago go go thuša go phema malwetši ao a tswalanago le kgateletšego. Ee, “mogwera wa kgonthe o dula a na le lerato ka dinako tšohle, e bile ke ngwanabo motho yo o ka ithekgago ka yena mohlang wa tlalelo.”—Diema 17:17.

• O se ke wa dulela go nagana ka dilo tše mpe tšeo di ka diregago. Go nagana ka dilo tšeo go ka go nola moko. Le gona seo o se boifago se ka fo se direge! Go a kwagala ge Beibele e re: “Le ka mohla le se ke la belaela ka letšatši le le latelago, gobane letšatši le le latelago le tla ba le dipelaelo tša lona.”—Mateo 6:34.

• Diriša maatla a thapelo. 1 Petro 5:7 e re: ‘Lahlelang dipelaelo tša lena ka moka go Modimo, gobane o a le hlokomela.’ Modimo o re bontšha gore o a re hlokomela ka go re fa khutšo ya ka gare le go re kgonthišetša gore ‘le ka mohla a ka se ke a tlogela’ bao ba tlogago ba nyaka khomotšo le thekgo ya gagwe.—Baheberu 13:5; Bafilipi 4:6, 7.

2 BOPHELO BJA LEEMAEMA

Leeto la ka mehla la go ya mošomong, go šoma, go ithuta goba go hlokomela bana le batswadi bao ba tšofetšego di ka dira gore o dule o gateletšegile. Go oketša moo, go ka fo se kgonege gore o tlogele e mengwe ya mediro ye. (1 Timotheo 5:8) Ka gona, ke’ng seo o ka se dirago gore o lebeletšane le boemo?

• Leka go ipha nako ya go khutša, gomme o robale ka mo go lekanego. Beibele e re: “Seatla se se tletšego khutšo se phala diatla tše pedi tše di tletšego boitapišo gotee le go kitimiša phefo.”—Mmoledi 4:6.

• Ipeele dipakane tšeo o ka di fihlelelago gomme o phele bophelo bjo bo lekalekanego. (Bafilipi 1:10) Nolofatša bophelo bja gago mohlomongwe ka go fokotša dikoloto goba nako yeo o e fetšago mošomong.—Luka 21:34, 35.

Kari, yo go boletšwego ka yena pejana o ile a hlahloba bophelo bja gagwe ka lefsa. O ngwadile gore: “Ke lemogile gore ke be ke kitimiša bophelo bja boithati.” O rekišitše kgwebo ya gagwe gomme a šoma mošomo woo o mo fago nako e oketšegilego ya go ba gae. O tšwela pele ka gore: “Re phela bophelo bja tlasana, eupša nna le mosadi wa ka ga bjale ga re na kgateletšego, gomme re na le nako e ntši ya go ba le lapa le bagwera. Le ka mohla nka se rekiše khutšo yeo ke nago le yona ka kgwebo le ge e le efe.”

 3 DIPHAPANO LE BATHO BA BANGWE

Diphapano le batho ba bangwe, kudukudu mošomong, di ka go gateletša kudu. Ge e ba o le maemong a bjalo a thata, go na le dilo tše mmalwa tšeo di ka go thušago.

• Ge motho yo mongwe a go kgopiša, iša maswafo fase. O se ke wa bešetša mollo. Diema 15:1 e re: “Karabo ge e le boleta e phohliša pefelo, eupša lentšu leo le hlabago le tsoša bogale.”

• Leka go rarolla diphapano ka sephiring le gona ka tlhompho, ka go dira bjalo o tla ba o swara yo a go kgopišitšego ka seriti.—Mateo 5:23-25.

• Leka go kwešiša maikwelo le pono tša motho yoo. Kwešišo e bjalo “e fokotša bogale bja [rena]” ka gobane e re bea boemong bja motho yoo. (Diema 19:11) Le gona e ka re thuša gore re itebelele ka tsela yeo ba bangwe ba re lebelelago ka yona.

• Leka go lebalela. Go lebalela ga se feela selo se se lokilego. Gape ke sehlare. Ka ge go begilwe nyakišišong yeo e dirilwego ka 2001, “go swara motho ka pelo” go feleleditše ka go ba le madi a “magolo,” le pelo e bethago ka lebelo mola go lebalela go ile gwa fokotša kgateletšego.—Bakolose 3:13.

4 DITIRAGALO TŠEO DI NYAMIŠAGO

Nieng, yo a dulago Cambodia, o ile a welwa ke ditiragalo tše di nyamišago ka go latelana. Ka 1974, o ile a gobala ge pomo e be e thuthupa boemafofaneng bjo bongwe. Ngwageng o latelago, bana ba gagwe ba babedi, mmagwe le monna wa gagwe ba ile ba hlokofala. Ka ngwaga wa 2000, ntlo ya gagwe le diphahlo tša gagwe di ile tša swa ka mollo, gomme nywaga e meraro ka morago, monna wa gagwe wa bobedi o ile a hlokofala. Ka nako yeo, o be a nyaka go ipolaya.

Lega go le bjalo, Nieng o kgonne go lebeletšana le maemo a gagwe. Go swana le Kari, o ile a ithuta Beibele gomme seo a ithutilego sona se ile sa mo hola kudu moo a feleleditšego a diriša nako ya gagwe go thuša ba bangwe gore ba thabele mehola e swanago. Seo se mo diragaletšego se re gopotša seo banyakišiši ba Brithania ba se hweditšego ka 2008. Ba hweditše gore tsela e nngwe ya go “kgotlelela kgateletšego,” ke ka “go nea batho ba bangwe ka ditsela tše itšego,” e lego keletšo yeo Beibele e boletšego ka yona go tloga kgale.—Ditiro 20:35.

Go oketša moo, Nieng o bile le kholofelo e kgonthišeditšwego ya bokamoso bjo bokaone, yeo go yona mathata ka moka ao a tlaišago batho a tla bego a se gona. Ka go re’alo, “khutšo e tla ata” lefaseng ka moka.—Psalme 72:7, 8.

Kholofelo ya kgonthe le bohlale bja go kgotlelela dikgateletšego tše dintši tša bophelo ke dilo tše pedi tše bohlokwa kudu, gomme re ka di hwetša ka Beibeleng. Batho ba dimilione ba šetše ba hotšwe ke puku ye e makatšago le ya moswananoši. Le wena e ka go hola.