DIAMUŠI tše dintši tšeo di phelago ka meetseng ao a tonyago di na le makhura a mantši ka tlase ga matlalo a tšona ao a di thušago gore di dule di ruthetše. Otter ya ka lewatleng e na le selo se sengwe gape seo se e šireletšago, e lego boya bja yona bjo bokoto.

Ela hloko: Boya bja otter ya ka lewatleng ke bjo bokoto go feta bja seamuši le ge e le sefe gomme sekwere-senthimithara se sengwe le se sengwe se na le maboya a 155 000. Ge phoofolo ye e rutha, boya bja yona bo kgona go hupa moya kgauswi le letlalo la yona. Moya woo ke sešireletši, seo se thušago gore meetse a go tonya a se ke a kgoma letlalo la yona gomme mmele wa yona o dule o ruthetše.

Boramahlale ba dumela gore go na le seo se ka ithutwago ka boya bja phoofolo ye ya ka lewatleng. Ba lemogile seo ge ba dira diteko ka dijase tše mmalwa tša boya bja maitirelo, ka go ela hloko dilo tše di sa swanego tše bjalo ka botelele bja boya le gore bo batamelane goba bo katogane gakaakang. Banyakišiši ba phethile ka gore “ge boya e le bjo bokoto e bile e le bjo botelele, ke moo bo kgonago go thiba meetse.” Ka mantšu a mangwe, di-otter tša ka lewatleng di na le boya bja go phala boya le ge e le bofe.

Banyakišiši ba tshepa gore dinyakišišo tša bona di tla thuša go tšwetša pele thekinolotši ya ge go hlangwa le ge go dirwa mašela a moswananoši ao a sa hupego meetse. Se se ka dira gore batho ba bangwe ba ipotšiše ge e ba go ka se be kaone gore basesi ba ka tlase ga meetse ao a tonyago ba apare seaparo sa ka meetseng sa boya, e lego seo se swanago le sa otter ya ka lewatleng.

O nagana eng? Na boya bja otter ya ka lewatleng bjoo bo e ruthetšago bo bile gona ka go itiragalela? Goba na bo hlamilwe?