GO NYAKEGA mohlagase le peterole gore re kgone go dira dilo tše dintši. Re diriša mohlagase bakeng sa go ruthetša le go fokotša phišo magaeng a rena e bile go nyakega peterole gore dikoloi tša rena di sepele. Lega go le bjalo, go na le mathata a magolo ao a aparetšego lefase ao a dirago gore go be thata go dira dilo tše.

Gary wa Afrika Borwa o tshwenywa kudu ke “go hlatloga ga theko ya peterole.” Jennifer wa Philippines o tshwenyegile ka gore go ka hwetšwa kae matla ao a lekanego a mohlagase, ka ge “go tšhaba ga mohlagase e le bothata bjo bo tlwaelegilego.” Fernando wa El Salvador o re o “tshwenyegile ka tsela yeo tikologo e senywago ka gona.” Dinageng tše dintši lefaseng ka moka, dilo tša go fehla malahla, makhura le tše dingwe di šilafatša tikologo.

Ke ga tlhago go ipotšiša gore: ‘Nka lebeletšana bjang le mathata a?’

Ka moka re ka kgetha go seketša. Go seketša le go diriša dilo gabotse go a hola. Re tla be re seketša tšhelete ge re diriša dilo ka tekanyo e nyenyane. Gape re šireletša tikologo ka go se šomiše dilo ka tekanyo e kgolo mola go sa nyakege.

Anke re hlahlobeng dikarolo tše tharo tšeo go tšona re ka kgonago go seketša, e lego: magaeng a rena, dinamelweng le medirong ya letšatši le letšatši.

Seketša ge o diriša didirišwa tša go ruthetša le tša go fokotša phišo. Nyakišišo yeo e dirilwego nageng e nngwe ya Yuropa e utolotše gore go fokotša phišo ka digrata tše pedi feela sedirišweng sa go laola thempheretšha nakong ya marega, e bile tsela e kaone kudu ya go seketša mohlagase ngwaga ka moka. Derek yo a dulago Canada o dumelelana le seo. O re: “Lapa la rena le seketša mohlagase ka gore marega re apare dijesi go e na le go dula re buletše hithara.”

Se se šoma le tabeng ya go fokotša phišo nakong ya ge go fiša. Rodolfo wa Philippines o seketša mohlagase ka go bulela ganyenyane sedirišwa sa go fokotša phišo. Ka baka la’ng? O re: “Re boloka tšhelete le go seketša mohlagase.”

Dula o tswaletše mabati le mafasetere ge o buletše sedirišwa sa go ruthetša goba sa go fokotša phišo ka ntlong. * Re ka seketša mohlagase ka gore re se bule mejako le mafasetere ge re buletše moya o fišago goba o tonyago ka ntlong. Ka mohlala, go bula lebati ge go tonya go dira gore go nyakege matla a mantši a mohlagase gore go ruthele ka ntlong.

Ka ntle le go dula ba tswaletše mafasetere le mabati, batho ba bangwe ba seketša mohlagase ka go tsenya dilo tše kaone tša go laola phišo le go tonya magaeng a bona gotee le mafasetere a mohuta woo.

 Diriša ditleloupo tša go seketša mohlagase. Jennifer yo go boletšwego ka yena pejana o re: “Ga re sa diriša ditleloupo tšeo di tlwaelegilego, eupša re diriša tšeo di seketšago mohlagase.” Le ge ditleloupo tšeo di seketšago mohlagase di tura, fela ge o di diriša ga di je mohlagase kudu e bile di feleletša di go bolokela tšhelete.

Ge e ba go kgonega, diriša dinamelwa tša batho bohle. Andrew wa Great Britain o re: “Ge go kgonega, ke ya mošomong ka terene goba ka paesekela.” Puku ya Energy: What Everyone Needs to Know e re gopotša gore “koloi e ja makhura a mantši kudu ge e nameditše batho ba bantši go feta dipese le diterene tšeo di tšeago maeto a makopana.”

Rulaganya maeto a gago. Ge o rulaganya maeto a gago e sa le pele, o ka fokotša maeto ao o ka a tšeago, gomme seo sa go sekeletša peterole le go go bolokela nako le tšhelete.

Jethro wa Philippines o bea tekanyo ya tšhelete yeo a tlago go e diriša bakeng sa peterole kgwedi le kgwedi. O re: “Se se dira gore ke kgone go rulaganya maeto a ka ka tsela ya go seketša.”

Fokotša tekanyo ya meetse a go fiša ao o a dirišago. Nyakišišo e nngwe e bontšha gore tekanyo ya ka godimo ga kotara ya mohlagase yeo e dirišwago motseng o mongwe le o mongwe ditoropong tša Australia e dirišetšwa go ruthetša meetse.

Ka ge go ruthetša meetse go eja mohlagase, fela go se diriše meetse a mantši a go fiša go a o seketša. Ka lebaka leo le kwagalago, Victor wa Afrika Borwa o re: “Re leka ka mo re ka kgonago go se diriše meetse a mantši a go fiša ge re hlapa.” Go ya ka ramahlale Steven Kenway, “go se diriše meetse a mantši a go fiša go na le mehola e meraro. Go seketša meetse le mohlagase, go thuša khamphani ya meetse le ya mohlagase gore le yona e seketše, e bile go bolokela malapa tšhelete.”

Tima dilo tša mohlagase. Dilo tšeo di akaretša mabone, didirišwa tša mohlagase tša ka ntlong le didirišwa tša elektroniki tše bjalo ka dithelebišene le dikhomphutha. Bontši bja didirišwa tšeo di ja mohlagase ge di sa tingwe ka mo go feletšego. Ditsebi tše dingwe di kgothaletša gore dilo tšeo di polakollwe goba go dirišwe polaka e tee yeo go polakwago dilo tše dintši go yona gore go seketšwe mohlagase. Fernando yo go boletšwego ka yena pejana o diriša mokgwa wo. O re: “Ke tima mabone le go polakolla dilo tšeo ke sa di dirišego.”

Re ka no se kgone go laola go hlatloga ga ditheko tša makhura le mohlagase goba go laola tsela yeo tikologo e senywago ka gona ge go tšweletšwa makhura le mohlagase, eupša re ka kgetha go di diriša ka bohlale. Batho lefaseng ka moka ba nyaka ditsela tša go dira sona seo. Ke therešo gore go seketša go nyaka maiteko a magolo le thulaganyo, eupša nagana ka mehola ya gona. Valeria wa Mexico o re: “Ke boloka tšhelete e bile ke šireletša tikologo.”