Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Beibele e re Botša Ditaba ka Moka Mabapi le Jesu?

Na Beibele e re Botša Ditaba ka Moka Mabapi le Jesu?

Na go ka direga gore mohlomongwe Jesu ga se a hwela Gologotha, bjalo ka ge Beibele e bolela, gomme o ile a phologa? Na go ka direga gore o nyetše Maria Magdalena le go ba le bana le yena? Goba na e ka ba e be e le modira-mehlolo yo a bego a gana boithabišo bjohle bja lefase le? Na a ka ba a be a ruta dithuto tšeo di fapanago le seo re se balago ka Beibeleng?

DIKAKANYO tše bjalo di tšweletše ka bontši nywageng ya morago-bjale, ka gobane dipuku le difilimi tše di tumilego di phatlaladitše dikgopolo tšeo. Ka ntle le dinonwane tše ipiletšago, go bile le dipuku tše dintši le dihlogo tšeo di lebišago tlhokomelo mangwalong a apokrifa a lekgolong la bobedi le la boraro la nywaga C.E., ao a bolelago gore a utolla ditherešo tša mabapi le Jesu tšeo Diebangedi di di tlogetšego. Na dipolelo tše bjalo e ka ba e le therešo? Na re ka kgodišega gore Beibele e re botša therešo e feletšego ka Jesu?

Gore re arabe dipotšišo tšeo, re ka thušwa ke go hlahloba dintlha tše tharo tše bohlokwa tša motheo. Ya pele, re swanetšego go tseba taba e bohlokwa mabapi le banna bao ba ngwadilego Diebangedi le gore ba di ngwadile neng; ya bobedi, re swanetše go hlahloba gore ke mang yo a kopantšego dipuku tša Beibele le gona bjang; ya boraro, re swanetše go tseba gore dipuku tša apokrifa di thomile kae le gore di fapana bjang le dipuku tša kgonthe tšeo di amogelwago e le tše kgethwa. *

Mangwalo a Bakriste a Segerika a Ngwadilwe Neng, Gona ke Mang?

Go ya ka methopo e mengwe, Ebangedi ya Mateo e ngwadilwe ngwageng wa seswai ka morago ga lehu la Kriste, ke gore, mo e ka bago ka 41 C.E. Diithuti tše dintši di nagana gore e ngwadilwe ka morago ga moo, eupša ka kakaretšo go dumelwa gore dipuku tša Mangwalo a Bakriste a Segerika di ngwadilwe lekgolong la pele la nywaga C.E.

Dihlatse tše di bonego bophelo bja Jesu, lehu la gagwe le go tsošwa ga gagwe di be di sa phela ka nako yeo; di be di ka kgonthišiša dipego tšeo tša Ebangedi. Le gona di be di ka pepentšha diphošo le ge e le dife gabonolo. Moporofesara F. F. Bruce o re: “E nngwe ya dintlha tše di kwagalago mokgweng wa baapostola wa go ruta ke go kgodiša bao ba bego ba e-kwa; ga se ba fo bolela gore, ‘Re dihlatse tša dilo tše,’ eupša ba boletše le gore, ‘Ka ge le lena le tseba’ (Ditiro 2:22).”

Moapostola Paulo o ile a dira mehlolo, gaešita le go tsoša bahu, a nea bohlatse bjo bo kwagalago bja gore moya wa Modimo o be o mo thekga le go thekga mangwalo a gagwe

Mangwalo a Bakriste a Segerika a ngwadilwe ke bomang? Ba be ba akaretša ba bangwe ba baapostola ba 12 ba Jesu. Bona gotee le bangwadi ba bangwe ba Beibele, ba bjalo ka Jakobo, Juda mohlomongwe le Mareka, ba be ba le gona letšatšing la Pentekoste ya 33 C.E. ge phuthego ya Bokriste e be e hlongwa. Bangwadi ka moka go akaretša le Paulo, ba be ba dirišana le sehlopha se bušago sa mathomo sa phuthego ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga, seo se bego se akaretša baapostola le bagolo kua Jerusalema.—Ditiro 15:2, 6, 12-14, 22; Bagalatia 2:7-10.

Jesu o ile a laela balatedi ba gagwe gore ba tšwele pele ka modiro wa boboledi le wa go ruta woo a o thomilego. (Mateo 28:19, 20) O ile a ba a bolela gore: “Yo a le theetšago, o theetša le nna.” (Luka 10:16) Go feta moo, o ile a ba holofetša gore moya o mokgethwa wa Modimo, goba matla a šomago, o be o tla ba nea matla ao ba a nyakago bakeng sa go dira modiro woo. Ka gona, ge mangwalo a be a e-tšwa go baapostola goba go badirišani ba bona—banna bao ba neilego bohlatse bjo bo kwagalago bja gore ba šegofaditšwe ka moya o mokgethwa wa Modimo—Bakriste ba peleng ka ntle le pelaelo ba ile ba amogela dipuku tše bjalo e le tša kgonthe.

Bangwadi ba bangwe ba Beibele ba ile ba hlatsela gore seo bangwadi ba bangwe ba se ngwadilego ke therešo e bile se buduletšwe ke Modimo. Ka mohlala, moapostola Petro o ile a tsopola mangwalo a Paulo gomme a bolela ka ona e le karolo ya “Mangwalo a mangwe ka moka.” (2 Petro 3:15, 16) Paulo o be a lemoga gore baapostola le baporofeta ba bangwe ba Bakriste ba be ba buduletšwe ke Modimo.—Baefeso 3:5.

Ka gona, dipego tša Ebangedi di bontšha ka mo go kwagalago gore ke tša therešo le gore di ka botwa. Ga se feela dinonwane. Ke dihistori tšeo di begilwego ka kelohloko ke banna bao ba bonego ka mahlo bao ba bego ba buduletšwe ka moya o mokgethwa wa Modimo.

Ke Mang yo a Kgethilego Lelokelelo la Dipuku tša Beibele?

Bangwadi ba bangwe ba boletše gore lelokelelo la dipuku tša Mangwalo a Bakriste a Segerika le kgethilwe nywaga-kgolo e mentši ka morago ke kereke yeo e nago le matla yeo e laetšwego ke Mmušiši Constantine. Lega go le bjalo, bohlatse ga bo bontšhe bjalo.

Ka mohlala, ela hloko seo Oskar Skarsaune, Moporofesara wa Histori ya Kereke a se bolelago: “Phetho ya gore ke mangwalo afe ao a bego a swanetše go ba karolo ya Testamente e Mpsha, le gore ke afe ao a bego a se a swanela go ba karolo ya yona, ga se ya dirwa ke lekgotla la kereke goba ke motho le ge e le ofe . . . Go dirišitšwe mokgwa o bonolo le o bohlale: Dingwalwa tša lekgolong la pele la nywaga C.E. tšeo di bego di tšewa e le tše ngwadilwego ke baapostola goba bašomi-gotee le bona di be di lebelelwa e le tše ka botwago. Dingwalwa tše dingwe, mangwalo, goba ‘diebangedi’ tšeo di ilego tša ngwalwa ka morago di be di sa akaretšwe . . . Mokgwa wo o be o šetše o phethilwe lebaka le letelele pele Constantine a e-ba gona le lebaka le letelele pele ga ge kereke ya gagwe ya matla e ka hlongwa. E be e le kereke ya bahwela-tumelo, e sego kereke ya matla, yeo e re neilego Testamente e Mpsha.”

Ken Berding, moporofesara-gotee yoo thuto ya gagwe e lego Mangwalo a Bakriste a Segerika, o hlalosa kamoo lelokelelo la dipuku tša Beibele le tšweletšego ka gona, ka gore: “Kereke ya ga se ya ikgethela dipuku tšeo di bego di swanetše go ba karolo ya Beibele; ke mo go swanetšego go bolela gore kereke e ile ya lemoga dipuku tšeo Bakriste ba bego ba di lebelela e le Lentšu la Modimo.”

Lega go le bjalo, na e be e le Bakriste bao ba ikokobeditšego ba lekgolong la pele la nywaga bao ba ilego ba kgetha lelokelelo la dipuku tša Beibele? Beibele e re botša gore selo se sengwe se bohlokwa—le se matla—se be se šoma.

Go ya ka Beibele, e nngwe ya dimpho tša mehlolo tša moya tšeo di ilego tša newa nywaga-someng ya peleng ya phuthego ya Bokriste e be e le ya “go lemoga dipolelo tše di buduletšwego.” (1 Bakorinthe 12:4, 10) Ka gona, ba bangwe ba Bakriste bao ba ile ba newa bokgoni bjo bo phagametšego bja batho bja go lemoga phapano magareng ga dipolelo tšeo di bego di buduletšwe ke Modimo le tšeo di bego di se tša budulelwa. Ka gona, Bakriste lehono ba ka kgodišega gore Mangwalo ao a akareditšwego ka Beibeleng a be a lebelelwa e le ao a buduletšwego.

Ka gona, go molaleng gore lelokelelo la dipuku tša Beibele le ile la kgoboketšwa mathomong ka tlhahlo ya moya o mokgethwa. Go tloga mafelelong a lekgolo la bobedi la nywaga C.E., bangwadi ba bangwe ba ile ba bolela ka go nepagala ga dipuku tša Beibele. Lega go le bjalo, bangwadi ba ga se ba ka ba dira phetho ya gore ke mangwalo afe ao a bego a swanetše go ba karolo ya Beibele; ba be ba fo ba ba hlatsela seo Modimo a bego a šetše a se amogetše ka baemedi ba gagwe, bao ba bego ba hlahlwa ke moya wa gagwe.

Dingwalwa tša bogolo le tšona di nea bohlatse bja go thekga lelokelelo la dipuku tša Beibele leo le amogelwago lehono. Go na le dingwalwa tše fetago 5 000 tša Mangwalo a Segerika ka leleme la mathomo, go akaretša le tše dingwe tša lekgolong la bobedi le la boraro la nywaga. Ke dingwalwa tše, e sego tša apokrifa, tšeo di bego di lebelelwa e le tša kgonthe lekgolong la pele la nywaga C.E. le gona ke tšona tšeo di ilego tša ngwalollwa le go phatlalatšwa ka boati.

Lega go le bjalo, bohlatse bjo bo lego go tšona ke bjo bohlokwa kudu bja gore lelokelelo la dipuku tša Beibele ke la kgonthe. Lelokelelo la dipuku tša Beibele le dumelelana le “mantšu a phedišago” ao re a hwetšago ka Beibeleng ka moka. (2 Timotheo 1:13) A kgothaletša babadi go rata, go rapela, le go hlankela Jehofa, le gona a lemoša batho kgahlanong le ditumela-khwele, botemona le go rapela diphoofolo. A hlalosa histori ka go nepa le gona a na le boporofeta bja kgonthe. Le gona a kgothaletša babadi go rata batho ba bangwe. Dipuku tša Mangwalo a Bakriste a Segerika di na le dintlha tše bjalo tše di kgahlišago kudu. Na dipuku tša apokrifa di bjalo?

Dipuku tša Apokrifa di Fapane Bjang?

Dipuku tša Apokrifa di fapana kudu le lelokelelo la dipuku tša Beibele. Dipuku tše tša Apokrifa ke tša go tloga bogareng bja lekgolo la bobedi la nywaga, nako e telele ka morago ga ge dipuku tša Beibele di ngwadilwe. Di hlalosa Jesu le Bokriste ka tsela yeo e sa dumelelanego le Mangwalo a buduletšwego.

Ka mohlala, Ebangedi ya Thomas ka go Apokrifa e bolela ka dilo tše dintši tše makatšago tšeo e rego di boletšwe ke Jesu, tše bjalo ka taba ya gore o tla fetoša Maria monna gore a tle a kgone go tsena Mmušong wa legodimo. Ebangedi ya Thomas ya Bosea e hlalosa Jesu yo monyenyane e le ngwana yo kgopo yoo ka boomo a ilego a dira gore ngwana yo mongwe a hwe. Ditiro tša Paulo le Ditiro tša Petro ka go Apokrifa di gatelela gore motho a se be le dikopano tša botona le botshadi le gona di kgothaletša basadi gore ba kgaogane le banna ba bona. Ebangedi ya Juda e hlalosa Jesu a be a sega barutiwa ba gagwe ge ba be ba rapelela dijo. Dikgopolo tše bjalo di thulana le seo se hwetšwago ka dipukung tša Beibele.—Mareka 14:22; 1 Bakorinthe 7:3-5; Bagalatia 3:28; Baheberu 7:26.

Dingwalwa tše dintši tša Apokrifa di bontšha ditumelo tša ma-Gnostic, ao a dumelago gore Mmopi, Jehofa, ga se Modimo yo a lokilego. Le gona a dumela gore tsogo ga se ya kgonthe, le gore dilo ka moka tše di bonagalago ke tše mpe, le gore Sathane e be e le mothopo wa lenyalo le go ba le bana.

Dipuku tše dintši tša Apokrifa di bitšwa ka maina a batho ba ka Beibeleng eupša ga se tša ngwalwa ke bona. Na ke ka boradia ge dipuku tše di ile tša se akaretšwe ka Beibeleng? Setsebi se sengwe sa apokrifa, M. R. James, se re: “Ga se taba ya ge e ba motho yo mongwe a di ntšhitše ka Testamenteng e Mpsha: tšona ka botšona di ikarotše.”

Bangwadi ba Beibele ba Ile ba Lemoša ka Bohlanogi Bjoo bo Bego bo tla tla

Ka dipukung tša Beibele, re hwetša ditemošo tše mmalwa mabapi le bohlanogi bjoo bo bego bo tla ba gona gomme bja senya phuthego ya Bokriste. Ge e le gabotse, bohlanogi bjo bo be bo šetše bo thomile lekgolong la pele la nywaga, eupša baapostola ba ile ba bo šitiša go phatlalala. (Ditiro 20:30; 2 Bathesalonika 2:3, 6, 7; 1 Timotheo 4:1-3; 2 Petro 2:1; 1 Johane 2:18, 19; 4:1-3) Ditemošo tše bjalo di dira gore re kwešiše lebaka leo ka lona dipuku tšeo di ilego tša tšwelela ka morago ga go hwa ga baapostola, e lego dipuku tšeo di ilego tša thulana le dithuto tša Jesu.

Ke therešo gore go diithuti tše dingwe le go bo-radihistori ba bangwe, dipuku tše di ka bonala e le tša kgale e bile di hlomphega. Eupša ela hloko: Go ka thwe’ng ge e ba diithuti di ka kgoboketša dipuku tše dintši tšeo di se nago tsebišo ya therešo tšeo di gatišitšwego lehono, mohlomongwe ba di tšea dimakasineng tša mabarebare le dikgatišong tša ditirelo tša madumedi, gomme ba di boloka ka legageng? Na go feta ga nako go be go ka dira gore dipuku tšeo e be tša therešo le tše ka botwago? Ka morago ga nywaga e 1 700, na maaka le ditaba tše sa kwagalego ka matlakaleng ao di tla fetoga therešo, e le feela ka gobane dikgatišo tšeo e le tša kgale?

Ga go bjalo le gatee! Go a swana le ka dipolelo tša gore Jesu o be a nyetše Maria Magdalena le ka dipolelo tše dingwe tše makatšago tšeo di hwetšwago ka dipukung tša apokrifa. Ke ka baka la’ng o ka bota methopo e sa botegego, kudu-kudu ge e ba tšeo di botegago di hwetšwa gabonolo? Selo se sengwe le se sengwe seo Modimo a nyakago re se tseba mabapi le Morwa wa gagwe se ka Beibeleng—pego yeo re ka e botago.

^ ser. 4 Go na le dipuku tše 66 tšeo ka kakaretšo di amogelwago e le lelokelelo la dipuku tša Beibele tšeo di neago bohlatse bjo bo kgodišago bja gore di buduletšwe ke Modimo le gore ke karolo ya Lentšu la Modimo leo le feletšego le le bohlokwa.