Diebangedi tša Apokrifa—Na ke Ditherešo tše di Utilwego tša Mabapi le Jesu?

“YE KE kutollo e kgolo. Batho ba bantši ba ka se thabe.” “Se se fetoša histori ya Bokriste bja pele.” Dipolelo tše tše di makatšago di boletšwe ke diithuti tšeo di bego di amogela kgatišo ya “Ebangedi ya Judase,” e lego sengwalwa seo go naganwago gore se be se ena le nywagakgolo ya ka godimo ga e 16 se timetše (se bontšhitšwe ka mo godimo).

Batho ba thomile go kgahlegela gape diebangedi tše bjalo tša apokrifa. Batho ba bangwe ba bolela gore dingwalwa tše di utolla ditiragalo tše kgolo le dithuto tša bophelong bja Jesu tšeo e lego kgale di utilwe. Eupša diebangedi tša apokrifa ke eng? Na ruri di ka re ruta ditherešo tša mabapi le Jesu le Bokriste tšeo re ka se di hwetšego ka Beibeleng?

Diebangedi tša Mangwalo a Makgethwa le tša Apokrifa

Mateo, Mareka, Luka le Johane ba ile ba ngwala “pego ya mabapi le Jesu Kriste” magareng ga 41 le 98 C.E. (Mateo 1:1) Dipego tše ka dinako tše dingwe di bitšwa diebangedi, e lego lentšu leo le rago gore “ditaba tše dibotse” ka Jesu Kriste.—Mareka 1:1.

Le ge go ka ba go be go ena le dilo tšeo di bego di rutwa ka molomo gotee le dingwalwa tše dingwe tša mabapi le Jesu, Diebangedi tše tše nne e be e le tšona feela tšeo di lebelelwago di buduletšwe ke Modimo e bile di swanelwa ke go ba karolo ya Mangwalo a Makgethwa—tšeo di neago “therešo ya dilo” mabapi le bophelo bja Jesu bja lefaseng le dithuto tša gagwe. (Luka 1:1-4; Ditiro 1:1, 2; 2 Timotheo 3:16, 17) Diebangedi tše tše nne di lokeletšwa malokelelong a bogologolo ka moka a Mangwalo a Bakriste a Segerika. Ga go na lebaka la go belaela go nepagala ga tšona le go swanelwa ga tšona ke go ba karolo ya Lentšu la Modimo leo le buduletšwego.

Lega go le bjalo, ge nako e dutše e eya go ile gwa thoma go tšwelela dingwalwa tše dingwe tšeo le tšona di bego di bitšwa diebangedi. Go be go thwe diebangedi tše tše dingwe ke tša apokrifa. *

Mafelelong a lekgolo la bobedi la nywaga, Irenaeus wa Lyon o ngwadile gore bao ba hlanogilego Bokristeng ba be ba ena le “dingwalwa tše dintši kudu tša apokrifa le tša maaka,” go akaretša le diebangedi tšeo “ba itlhametšego tšona, bakeng sa go gakantšha menagano ya mašilo.” Lega go le bjalo, diebangedi tša apokrifa di feleleditše di tšewa di le kotsi bakeng sa go di bala le bakeng sa go ba le tšona.

Lega go le bjalo, baitlami le bangwalolodi ba mehleng ya magareng ba ile ba kgonthišetša gore dipuku tšeo ga di hwelele. Lekgolong la bo-19 la nywaga, batho ba ile ba thoma go kgahlegela kudu diebangedi tše gomme go ile gwa utollwa dingwalwa tše dintši le dikgatišo tša apokrifa tšeo di swayago diphošo, go akaretša le diebangedi tše mmalwa.  Lehono dikgatišo tše bjalo di gona ka maleme a mehleng yeno a magolo a mantši.

Diebangedi tša Apokrifa: Dipego tša Boikgopolelo tša Mabapi le Jesu

Diebangedi tša apokrifa gantši di lebiša tlhokomelo go batho bao go sa bolelwego ka bona gakaalo goba go sa bolelwego ka bona ka mo go feletšego ka Diebangeding tšeo e lego karolo ya Mangwalo a Makgethwa. Goba di bolela ka ditiragalo tšeo go thwego di diregile bjaneng bja Jesu. Ela hloko mehlala e mengwe.

▪ “Ebangedi ya Mathomong ya Jakobo,” yeo gape e bitšwago “Matswalo a Maria,” e hlalosa go tswalwa ga Maria le bjana bja gagwe gotee le go nyalwa ga gagwe ke Josefa. E be e dutše e hlaloswa ka lebaka le le kwagalago e le boikgopolelo bja bodumedi le gore ke nonwane. E godiša kgopolo ya gore Maria e bile kgarebe go ya go ile le gona go molaleng gore e ngwaletšwe go mo tagafatša.—Mateo 1:24, 25; 13:55, 56.

▪ “Ebangedi ya Bjana ya Thomase” e bolela kudu ka Jesu e sa le ngwana—a le magareng ga nywaga e 5 le e 12—gomme e bolela gore o dirile mehlolo e mentši yeo go sa kgonegego gore a ka ba a ile a e dira. (Bona Johane 2:11.) Go bolelwa ka Jesu e le ngwana wa go seleka, yo a galefago gabonolo le yo a nago le moya wa go itefeletša, yoo a dirišago matla a gagwe a go dira mehlolo go itefeletša go barutiši, baagišani gotee le bana ba bangwe, bao ba bangwe ba bona a ilego a ba foufatša, a ba golofatša goba gaešita le go ba bolaya.

▪ Diebangedi tše dingwe tša apokrifa, tše bjalo ka “Ebangedi ya Petro,” di bolela kudu ka ditiragalo tšeo di tswalanago le tsheko ya Jesu, lehu la gagwe le tsogo ya gagwe. Tše dingwe, tše bjalo ka “Ditiro tša Pilato,” yeo e lego karolo ya “Ebangedi ya Nikodemo,” di lebiša tlhokomelo kudu go batho bao ba tswalanywago le ditiragalo tšeo. Dingwalwa tše ke tše ka se botwego ka ge di bolela ka ditaba tšeo e sego therešo le batho bao ba sa kago ba ba gona. “Ebangedi ya Petro” e leka go lokafatša Pontio Pilato e bile e hlalosa tsogo ya Jesu ka tsela ya go e kgabiša.

Diebangedi tša Apokrifa le go Hlanoga Bokristeng

Ka December 1945, kgauswi le Nag Hammadi, Egipiteng ya Godimo, balemi ba ile ba wela dingwalwa tše 13 tša phaphirase tšeo di nago le mangwalo a 52. Go thwe dingwalwa tše tša lekgolong la bone la nywaga e be e le tša mokgatlo wa bodumedi le wa filosofi wo o bitšwago boGnostic. Ka ge o be o tswakanya dithuto tše se nago motheo, boheitene, filosofi ya Bagerika, Bojuda le Bokriste, mokgatlo wo o ile wa šilafatša ba bangwe bao ba ipitšago Bakriste.—1 Timotheo 6:20, 21.

“Ebangedi ya Thomase,” “Ebangedi ya Filipi” gotee le “Ebangedi ya Therešo,” tšeo di hweditšwego “Bokgobapukung bja Nag Hammadi,” di dira gore dikgopolo tše se nago motheo tša maGnostic di bonagale eka di tšwa go Jesu. “Ebangedi ya Judase” yeo e sa tšwago go utollwa le yona e balwa gare ga diebangedi tša maGnostic. E bolela ka Judase gabotse e le moapostola a nnoši yo a bego a tloga a kwešiša gore Jesu e be e le mang. Setsebi se sengwe se bolela gore ebangedi ye e hlalosa Jesu e le “morutiši le moutolodi wa bohlale le tsebo, eupša e se mophološi yoo a hwelago dibe tša lefase.” Diebangedi tše di buduletšwego di ruta gore Jesu o ile a hwa e le sehlabelo bakeng sa dibe tša lefase. (Mateo 20:28; 26:28; 1 Johane 2:1, 2) Go molaleng gore diebangedi tša maGnostic di hlametšwe go fokodiša tumelo ya go dumela Beibeleng, e sego go e matlafatša.—Ditiro 20:30.

Go Phagama ga Diebangedi tša Mangwalo a Makgethwa

Go lekodišiša diebangedi tša apokrifa go utolla gore ke tša maaka. Ge di bapišwa le Diebangedi tšeo e lego karolo ya Mangwalo a Makgethwa, di iponagatša gabotse gore ga se tša budulelwa ke Modimo. (2 Timotheo 1:13) Ka ge di ngwadilwe ke batho bao ba sa kago ba tseba Jesu goba baapostola ba gagwe, ga di utolle ditherešo tše di utilwego mabapi le Jesu le Bokriste. Go e na le moo, di hupere dipego tše sa nepagalago, tše itlhametšwego le tše di kgabišitšwego tšeo di sa neego tsebo ka Jesu le dithuto tša gagwe.—1 Timotheo 4:1, 2.

Ka lehlakoreng le lengwe, Mateo le Johane e be e le ba bangwe ba baapostola ba 12; Mareka le Luka e be e le bagwera ba kgauswi ba moapostola Petro le moapostola Paulo, ka go latelana ga bona. Ba ngwadile Diebangedi tša bona ba hlahlwa ke moya o mokgethwa wa Modimo. (2 Timotheo 3:14-17) Ka lebaka le, Diebangedi tše nne di hupere dilo ka moka tšeo di nyakegago go thuša motho go dumela gore “Jesu ke Kriste Morwa wa Modimo.”—Johane 20:31.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 18]

Kenneth Garrett/National Geographic Stock