Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE: SEO TSOGO YA JESU E SE BOLELAGO GO WENA

Tsogo ya Jesu—Na e Diregile e le ka Kgonthe?

Tsogo ya Jesu—Na e Diregile e le ka Kgonthe?

HERODOTUS, radihistori wa Mogerika yoo a phetšego nywageng e 2 500 e fetilego, o ile a bolela ka kanegelo ya Baegipita ba mehleng ya gagwe. O ngwadile gore: “Menyanyeng ya bahumi, ka morago ga dijo tša mantšiboa monna o rwala seswantšho sa kota sa setopo seo se lego ka lepokising, seo se pentilwego le go betlwa gabotse, sa botelele bja kubiti goba dikubiti tše pedi. O bontšha batho ka moka ba tlilego seswantšho seo, a bolela gore, ‘Enwang gomme le thabe, eupša lebelelang mo; ka gobane ge le ehwa le tlo ba ka mokgwa wo.’”

Baegipita ga se bona feela ba bego ba ena le pono yeo ka bophelo le lehu. Lehono, polelwana e rego “Ejang, le nweng gomme le thabe” e tlwaelegile kudu. Ge e ba bophelo bo felela sa ruri lehung, o re’ng o sa bo phele ka botlalo? Ke ka baka la’ng o swanetše go katanela go phela ka ditekanyetšo tše di phagamego? Ge e ba lehu e le mafelelo a dilo tšohle, go phelela gona bjale ke mo go kwagalago kudu. Moapostola Paulo o boletše sona seo. O ile a hlalosa pono ya batho bao ba sa dumelego tsogong, ka gore: “Ge e ba bahu ba ka se tsošwe, gona ‘a re jeng gomme re nweng, gobane gosasa re tla hwa.’”—1 Bakorinthe 15:32.

Ke therešo gore Paulo o be a sa dumele gore lehu ke mafelelo a tšohle. O be a kgodišegile gore bahu ba ka phela gape, ba ena le tebelelo ya gore ba ka se hwe le ka mohla. Kgodišego yeo e be e theilwe tiragalong yeo e lego bohlokwa kudu, gomme a bona e le ya kgonthe ka mo go sa ganetšegego—tsogo * ya Kriste Jesu. Ge e le gabotse, tsogo yeo e be e le tiragalo e nnoši yeo e matlafaditšego tumelo ya barutiwa ba pele.

Lega go le bjalo, ke eng seo tsogo ya Jesu e ka se bolelago go rena? Re tseba bjang gore e ile ya direga e le ka kgonthe? A re boneng kamoo Paulo a ilego a nea mabaka ka gona ka taba ye ge a be a ngwalela Bakriste bao ba dulago Korinthe.

 GO THWE’NG GE E BA KRISTE A SE A TSOŠWA?

Bakriste ba bangwe ba Korinthe ya bogologolo ba be ba gakanegile mabapi le taba ye, gomme ba bangwe ba be ba sa dumele ka mo go feletšego tsogong ya kgonthe. Lengwalong la gagwe la mathomo leo le yago go Bakriste ba moo, moapostola o ile a lokeletša ditlamorago tšeo di ka bago gona ge e ba tsogo e se selo sa kgonthe. O ngwadile gore: “Ge e ba ruri go se na tsogo ya bahu, gona le Kriste ga se a tsošwa. Eupša ge e ba Kriste a se a tsošwa, gona boboledi bja rena ruri ke bja lefeela gomme tumelo ya rena ke ya lefeela. Godimo ga moo, gape re hwetšwa re le dihlatse tša maaka tša Modimo . . . Tumelo ya lena ga e na mohola; le sa dutše le le dibeng tša lena. . . . Bao ba robetšego lehung boteeng le Kriste le bona ba hweletše.”—1 Bakorinthe 15:13-18.

“[O ile] a iponagatša go bana bešo ba ka godimo ga ba makgolohlano ka nako e tee . . . Ka morago ga moo o ile a iponagatša go Jakobo, ke moka a tla a iponagatša go baapostola ka moka; eupša mafelelong o iponagaditše le go nna.”—1 Bakorinthe 15:6-8

Paulo o ile a thoma ka mantšu ao a ka se ganetšwego: Ge e ba bahu ba ka se tsošwe, gona Kriste, yo a hwilego, ga se a ka a tsošetšwa bophelong. Ge e ba Kriste a se a ka a tsošwa, ditlamorago e tla ba dife? Gona, go bolela ditaba tše dibotse e be e tla ba ga lefeela, maaka a matala. Go ba gona, tsogo ya Kriste e be e le karolo e bohlokwa ya tumelo ya Bokriste, ka ge e ka se aroganywe le dithuto tša motheo kudu tša Beibele tša mabapi le bogoši bja Modimo, Mmušo wa gagwe le phološo ya rena. Ge e ba tsogo e sa ka ya direga, molaetša woo Paulo le baapostola ba bangwe ba bego ba o bolela o be o tla ba o bopša ke mantšu a lefeela le a se nago mohola.

Go be go tla ba le ditlamorago tše dingwe gape. Ge e ba Kriste a se a ka a tsošwa bahung, gona tumelo ya Bokriste e be e tla ba ya lefeela, e se nago mohola, yeo e theilwego maakeng. Go feta moo, Paulo le ba bangwe ba tla ba ba sa bolela maaka feela ka tsogo ya Jesu eupša ba tla ba ba boletše maaka le ka yoo ba itšego o mo tsošitše, e lego Jehofa Modimo. Se sengwe gape ke gore polelo ya gore Kriste o be a “hwetše dibe tša rena” le yona e be e tla ba e se therešo—ka gobane ge e ba Mophološi ka boyena a se a phološwa lehung, gona o be a ka se kgone go phološa ba bangwe. (1 Bakorinthe 15:3) Seo se tla bolela gore Bakriste bao ba hwilego, bao mabakeng a mangwe ba hwetšego tumelo ya bona, ba hweletše ba ena le kholofelo ya maaka ya gore ba tla tsošwa bahung.

Paulo o ile a phetha ka gore: “Ge e ba re holofetše Kriste bophelong bjono feela, gona re ba go šokelwa go feta motho le ge e le ofe.” (1 Bakorinthe 15:19) Paulo, go swana le Bakriste ba bangwe, o ile a lahlegelwa ke dilo, a tlaišwa, a kgotlelela mathata, a ba a lebana le lehu ka gobane a be a dumela tsogong gotee le go seo e se akaretšago. Seo ruri ke sa lefeela ge e ba tsogo e be e fo ba maaka!

LEBAKA LEO KA LONA O SWANETŠEGO GO DUMELA

Paulo o be a sa dumele go ditlamorago tšeo tše di sa kgahlišego. O be a tseba gore Jesu o be a tsošitšwe bahung e bile o ile a direla Bakorinthe kakaretšo ya bohlatse bja seo, a re, “gore Kriste o hwetše dibe tša rena go ya ka Mangwalo, gore o ile a bolokwa, gore o tsošitšwe ka letšatši la boraro go ya ka Mangwalo, gore o iponagaditše go Kefase ke moka ka morago go ba lesomepedi.” * Ke moka Paulo o oketša ka gore: “Ka morago ga moo a iponagatša go bana bešo ba ka godimo ga ba makgolohlano ka nako e tee, bao bontši bja bona ba sa dutšego ba na le rena, le ge ba bangwe ba robetše lehung. Ka morago ga moo o ile a iponagatša go Jakobo, ke moka a tla a iponagatša go baapostola ka moka; eupša mafelelong o iponagaditše le go nna.”—1 Bakorinthe 15:3-8.

Paulo o ile a thoma ka mantšu ao a bontšhago kgodišego a gore Kriste o hwetše dibe tša rena, a bolokwa, gomme a tsošwa. Ke’ng seo se dirilego gore  Paulo a kgodišege ka tsela ye? Lebaka le lengwe e be e le bohlatse bja dihlatse tše dintši tšeo di bonego ka mahlo. Jesu yo a tsošitšwego o ile a iponagatša go batho ba itšego (go akaretša le yena Paulo), go dihlotswana, gotee le go lešaba la batho ba 500, bao ka ntle le pelaelo ba bantši ba bona ba bego ba sa kgolwe ge ba be ba ekwa gore Jesu o be a tsošitšwe! (Luka 24:1-11) Ba bantši ba dihlatse tšeo tše di bonego ka mahlo ba be ba sa phela mehleng ya Paulo e bile go be go ka kgonthišwa go bona mabapi le taba yeo. (1 Bakorinthe 15:6) Bohlatse bja hlatse e tee goba tše pedi bo ka ganwa gabonolo, eupša e sego bohlatse bja dihlatse tše 500 goba tše fetago tšeo.

Le gona, ela hloko gore Paulo o ile a bolela gabedi gore lehu, poloko le tsogo tša Jesu di be di diregile “go ya ka Mangwalo.” Ditiragalo tšeo di be di hlatsela gore diporofeto tša ka Mangwalong a Seheberu tša mabapi le Mesia di be di phethagetše, ka go re’alo di hlatsela gore Jesu e be e le Mesia yo a holofeditšwego.

Go sa šetšwe bohlatse bja dihlatse tšeo di bonego ka mahlo le bja Mangwalo, go be go sa dutše go ena le bao ba belaelago gore Jesu o be a tsošitšwe e bile ba sa le gona. Ba bangwe ba bolela gore barutiwa ba gagwe ba ile ba utswa setopo sa gagwe gomme ka morago ba bolela gore bona ke dihlatse tša tsogo yeo. Lega go le bjalo, barutiwa ba be ba se na matla le tutuetšo tša go fenya baleti ba Baroma bao ba bego ba eme mojakong wa lebitla. Ba bangwe ba bolela gore go tšwelela ga Jesu yo a tsošitšwego e be e fo ba boikgopolelo. Seo se thulanago le kgopolo yeo ke therešo ya gore Jesu o ile a iponagatša bathong ba fapafapanego ka dinako tše sa swanego. Le gona, na go a kwagala go dumela gore boikgopolelo bo be bo ka apea le go sola hlapi, bjalo ka ge Jesu yo a tsošitšwego a ile a dira seo kua Galilea? (Johane 21:9-14) Na boikgopolelo bo be go ka itira motho gomme bja laletša batho bao ba bo lebeletšego gore ba bo kgwathe?—Luka 24:36-39.

 Ba bangwe ba sa dutše ba bolela gore tsogo e be e le maaka ao a hlamilwego ke barutiwa. Eupša go dira seo go be go tla ba hola ka eng? Go nea bohlatse ka tsogo go ile gwa dira gore barutiwa ba be kotsing ya go kwerwa, ya go tlaišwa le ya lehu. Ba be ba ka bea dilo tše dintši kotsing bjang ka tsela yeo e le feela go thekga maaka? Go oketša moo, ba ile ba thoma go nea bohlatse bja bona kua Jerusalema, ba lebeletšwe ke baganetši ba bona, bao ba bego ba ikemišeditše go diriša sebaka se sengwe le se sengwe go ba latofatša.

Tsogo ke yona yeo e dirilego gore barutiwa ba be le sebete sa go nea bohlatse ka Morena go sa šetšwe le tlaišo e šorošoro. Taba ya tsogo e ile ya fetoga karolo e bohlokwa kudu ya tumelo ya Bokriste. Bakriste ba pele ga se ba bea maphelo a bona kotsing e le feela go nea bohlatse ka morutiši yo bohlale yoo a ilego a bolawa. Ba ile ba bea maphelo a bona kotsing bakeng sa go tsebatša tsogo ya Jesu ka gobane e be e hlatsela gore e be e le Kriste, yena Morwa wa Modimo, motho yo matla le yo a phelago yoo a bego a ba thekga le go ba hlahla. Tsogo ya gagwe e be e bolela gore le bona ba be ba tla tsošwa bahung. Ge e le gabotse, ge e ba Jesu a se a ka a tsošwa, nkabe go se na Bokriste. Ge e ba Jesu a se a ka a tsošwa, nkabe mohlomongwe re sa ka ra kwa ka yena.

Lega go le bjalo, tsogo ya Kriste e bolela eng go rena lehono?

^ ser. 5 Ka Beibeleng, lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le “tsogo” ka go lebanya le bolela “go emelela gape.” Le umaka gore motho o bušetšwa bophelong, a swana le peleng e bile a ena le semelo le dikgopolo tša gagwe tša moswananoši.