BAO ba bonago lefelo ba be ba swerwe ke tlala. Go etela lefelo la histori la motse wa bogologolo wa Betlelehema go be go ba dirile gore ba dume dijo le gona ba be ba duma go ja dijo feela tše di tlwaelegilego. Yo mongwe wa bona o ile a bona lebenkele la go jela leo le bego le rekiša falafel—senkgwa sa pita seo se tsentšwego dinawa tše bose kudu, ditamati, dieie le merogo e mengwe. Go ja senkgwa seo se sebose go ile gwa ba fa matla a gore ba tšwele pele ka leeto.

Batho ba ba go tlo bona lefelo ba be ba sa tsebe gore go ja senkgwa seo sa pita ka letšatši leo e be e le tiragalo e kgahlišago kudu ya histori yeo e sa kago ya direga go ba bantši. Leina Betlelehema le bolela “Ngwako wa Senkgwa,” gomme senkgwa se be se apewa lefelong leo ka nywaga e diketekete. (Ruthe 1:22; 2:14) Lehono senkgwa sa pita ke se sengwe sa dinkgwa tše di tlwaelegilego kudu kua Betlelehema.

Moo e ka bago nywaga e dikete tše nne e fetilego, kgauswi le borwa bja Betlelehema, mosadi wa Aborahama e lego Sara o ile a ‘apea dinkgwa’ go fepa baeng ba bararo bao a bego a sa ba letela. (Genesi 18:6) “Bupi bja mathume” bjo Sara a ilego a bo diriša bo ka ba bo be bo dirilwe ka korong ya emmer goba ka garase. Sara o be a swanetše go apea senkgwa se kapejana e bile go ka direga gore o ile a se apea maswikeng a go fiša.—1 Dikgoši 19:6.

Lapa la Aborahama le be le ikapeela senkgwa, go etša ge pego ye e bontšha. Ka ge Sara le bahlanka ba gagwe ba be ba phela bophelo bja go huduga gantši, ba be ba ka se apee senkgwa ka dibešong tšeo ka tlwaelo di bego di dirišwa kua Uri, motseng wa gabo. O ile a apea senkgwa ka bupi bja mathume bjo bo dirilwego ka mabele a tikologong yeo. Wo e be e le mošomo o thata woo o bego o dirwa ka tšhilo mohlomongwe le lehudu le mose.

Nywaga e makgolo a mane ka morago, Molao wa Moshe o ile wa laela gore motho ga se a swanela go tšeelwa tšhilo e le seswareledi ka ge e be e le “mokgwa wa motho yoo wa go iphediša.” (Doiteronomio 24:6) Modimo o be a lebelela tšhilo e le selo sa bohlokwa ka gobane ka ntle le yona lapa le be le ka se kgone go itirela senkgwa sa letšatši.—Bona lepokisi leo le rego “ Go Šila le go Apea Senkgwa Letšatši le Letšatši Mehleng ya Beibele.”

Mangwalo a bolela ka senkgwa ka makga a e ka bago a 350, le gona bangwadi ba Beibele ba be ba fela ba diriša senkgwa e le lehlalosetšagotee la dijo. Jesu o bontšhitše gore bao ba hlankelago Modimo ba ka rapela ka kgodišego gore: “Re nee lehono dijo tša rena tša letšatši le.” (Mateo 6:11) Jesu mo o bontšha gore re ka holofela gore Modimo o tla re nea dinyakwa tša rena tša letšatši le letšatši.—Psalme 37:25.

Lega go le bjalo, go na le selo se sengwe sa bohlokwa kudu go feta dijo. Jesu o itše: “Motho a ka se phele ka senkgwa feela, eupša o tla phela le ka polelo e nngwe le e nngwe e tšwago molomong wa Jehofa.” (Mateo 4:4) Mantšu a gagwe a be a bolela ka nako yeo Baisiraele ba bego ba ithekgile ka mo go feletšego ka Modimo gore a ba hlokomele. Se se thomile gateetee ge Baisiraele ba se na go tloga Egipita. Go be go šetše go fetile mo e ka bago kgwedi ga e sa le go tloga mola ba tsenago Leganateng la Sinai gomme ba be ba thoma go felelwa ke dijo. Ka ge ba be ba tšhošitšwe ke go bolawa ke tlala lešokeng leo le omilego, ba ile ba thoma go ngongorega o šoro ka gore: ‘Re be re eja senkgwa re khora’ kua Egipita.—Ekisodo 16:1-3.

Ga go pelaelo gore senkgwa sa Egipita se be se le bose. Mehleng ya Moshe, ditsebi tša go apea dinkgwa di be di nea Baegipita dinkgwa le dikuku tše dintši tše di sa swanego. Eupša Jehofa o be a sa ikemišetša go tlogela batho ba gagwe ba se na senkgwa sa mohuta le ge e le ofe. O ile a holofetša gore: “Bjale ke le  nešetša senkgwa go tšwa magodimong.” Go etša ge a holofeditše, senkgwa se se tšwago legodimong se be se ena mesong, e lego “mafoforana a manyenyane” ao a bego a swana le phoka goba šobane. Ge ba bona senkgwa se la mathomo, Baisiraele ba ile ba botšiša gore: “Ke eng tše?” Moshe o ile a ba botša gore: “Ke senkgwa seo Jehofa a le neilego sona gore e be dijo tša lena.” Ba ile ba se bitša manna, * gomme ba ile ba tšwela pele ba eja senkgwa se ka nywaga e latelago e 40.—Ekisodo 16:4, 13-15, 31.

Go ka direga gore mathomong Baisiraele ba ile ba kgahlwa ke mohlolo wa manna. Tatso ya wona e be e le bjalo ka “dinkgwa tše di nago le dinose,” e bile e le a mantši bakeng sa batho ka moka. (Ekisodo 16:18) Eupša ge nako e dutše eya, ba ile ba thoma go gopola dijo tša mehutahuta tšeo ba bego ba di ja kua Egipita. Ba ile ba ngongorega ka gore: “Mahlo a rena ga a bone selo ge e se manna feela.” (Numeri 11:6) Ka morago ba ngongorega o šoro ba re: “Meoya ya rena e hlaswa senkgwa se seo se nyatšegago.” (Numeri 21:5) “Senkgwa se se tšwago legodimong” se ile sa thoma go se sa ba tsefela gomme sa ba tlapela.—Psalme 105:40.

Go molaleng gore go swana le dilo tše dingwe, senkgwa le sona se ka tšeelwa fase gabonolo. Eupša Beibele e bolela ka senkgwa se sengwe se se kgethegilego kudu seo se sa swanelago go tšeelwa fase. Senkgwa se, seo Jesu a se swantšhitšego le manna ao Baisiraele ba sa kago ba bontšha tebogo ya ona, se ka re hola ka mo go sa felego.

Jesu o boditše batheetši ba gagwe gore: “Ke nna senkgwa sa bophelo. Borakgolokhukhu ba lena ba jele manna lešokeng, eupša ba hwa. Se ke senkgwa se se theogilego legodimong, e le gore motho le ge e le ofe a se je gomme a se hwe. Ke nna senkgwa se se phelago se se theogilego legodimong; ge e ba motho le ge e le ofe a eja senkgwa se o tla phela ka mo go sa felego; ruri senkgwa seo ke tlago go se nea ke nama ya ka yeo  ke e neago bakeng sa bophelo bja lefase.”—Johane 6:48-51.

Bontši bja batheetši ba Jesu ga se ba ka ba kwešiša seswantšho seo a se dirišitšego ge a be a bolela ka “senkgwa” le “nama.” Lega go le bjalo, seswantšho se se be se tloga se swanela. Senkgwa sa kgonthe se be se fepa Bajuda letšatši le letšatši, go etša ge manna a ile a fepa Baisiraele ka nywaga e 40 lešokeng. Le ge manna e be e le mpho e tšwago go Modimo, a be a sa nee batho bophelo bjo bo sa felego. Ka lehlakoreng le lengwe, sehlabelo sa Jesu se nea moputso o bjalo go bao ba dumelago go yena. Ka kgonthe ke yena “senkgwa sa bophelo.”

Mohlomongwe ge o swerwe ke tlala, o nyaka senkgwanyana. Le gona o ka leboga Modimo ka go go nea “senkgwa [sa gago] sa letšatši le letšatši.” (Mateo 6:11, The New English Bible) Ge re ipshina ka dijo tše di rothišago mare, anke re se lebale bohlokwa bja “senkgwa sa bophelo,” Jesu Kriste.

Re ka bontšha bjang gore ka go fapana le Baisiraele ba mehleng ya Moshe bao ba se nago tebogo, rena ga re tšeele fase senkgwa se se bohlokwa? Jesu o itše: “Ge e ba le nthata, le tla boloka ditaelo tša ka.” (Johane 14:15) Ka go latela ditaelo tša Jesu, re na le tebelelo ya go ja senkgwa seo se tla re thabišago ka mo go sa felego.—Doiteronomio 12:7.