KA MOKA ga rena re ile ra bona batho ba itšego ba galefa, gomme ga go pelaelo gore le rena re ile ra galefa ka nako e itšego bophelong. Le ge re ka lebelela go galefa e le seka se sebe seo se swanetšego go phengwa, gantši re ikwa re na le lebaka le kwagalago la gore re kgopišege, kudukudu ge motho a sa re sware gabotse. Sehlogo se sengwe sa American Psychological Association se šišinya gore “go galefa ga go na molato, gantši ke maikwelo a swanetšego, ao batho ba nago le ona.”

Pono e bjalo e ka bonagala e amogelega ge re ela hloko seo moapostola Paulo wa Mokriste a se ngwadilego ge a be a budulelwa ke Modimo. Ka go lemoga gore go tla ba le dinako tšeo ka tšona batho ba galefago, o itše: “Ge le galefile, le se ke la dira sebe; letšatši le se ke la sobela le galefile.” (Baefeso 4:26) Na se se bontšha gore re swanetše go ntšha bogale ka dinko goba na re swanetše go dira seo re ka se kgonago go bo laola?

Ge Paulo a be a nea keletšo yeo ya mabapi le go galefa, go bonagala a be a naganne ka mantšu a mopsalme yo a ngwadilego gore: “Ge le ferekane, le se ke la dira sebe.” (Psalme 4:4) Eupša morero wa keletšo yeo e buduletšwego ya Paulo e be e le ofe? O tšwetše pele ka go hlalosa gore: “Tlošang go lena mohuta o mongwe le o mongwe wa go boloka sekgopi, bogale, pefelo, mašata le polelo e gobošago gotee le selo se sengwe le se sengwe se se gobatšago.” (Baefeso 4:31) Ge e le gabotse, Paulo o be a kgothaletša Bakriste gore ba pheme go ntšha bogale ka dinko. Se se kgahlišago ke gore sehlogo sa American Psychological Association se tšwela pele ka gore: “Nyakišišo e nngwe e hweditše gore ‘go ntšha bogale ka dinko’ ge e le gabotse go oketša kgalefo le bogale le gona ga go go thuše ka selo . . . gore o rarolle bothata.”

Ka gona, re ka ‘tloša’ bogale bjang gotee le ditlamorago tše mpe ka moka tša bjona? Kgoši Solomone yo bohlale wa Isiraele ya bogologolo, o ngwadile gore: “Temogo ya motho e fokotša bogale bja gagwe gomme go botse ge a sa latišiše molato.” (Diema 19:11) “Temogo ya motho” e mo thuša bjang ge a galefile kudu?

Temogo ke bokgoni bja go hlahloba boemo. Go ba le temogo ke go kgona go bona modu wa taba. Seo se re thuša bjang ge re kgopišitšwe goba re galefišitšwe?

Ge re bona go hloka toka mo go itšego, re ka galefa. Eupša ge e ba re ka laolwa ke maikwelo a rena gomme ra dira dilo ka bogale, re ka feleletša re ikgobatša goba ra gobatša motho yo mongwe. Bjalo ka ge mollo o sa laolegego o ka fiša ntlo lorelore, go galefa go ka senya botumo bja rena le ditswalano tša rena le ba bangwe, go akaretša le tswalano ya rena le Modimo. Ka gona ge re ikwa re galefa, ke nako ya gore re hlahlobe boemo ka kelohloko. Ruri go kwešiša ditaba ka botlalo go tla re thuša go laola maikwelo a rena.

Ka ge Kgoši Dafida, e lego tatago Solomone, a ile thušwa go bona sebaki sa bothata, o ile a phema go oba molato wa madi ka monna yo a bitšwago Nabala. Dafida le banna ba gagwe ba be ba šireleditše dinku tša Nabala lešokeng la Juda. Ge nako ya go kota dinku e fihla, Dafida o ile a kgopela Nabala dijo. Nabala o ile a araba ka gore: “Na nka tšea senkgwa sa ka le meetse a ka le dinama tša ka tšeo ke di hlabetšego bakuti ba ka ba dinku gomme ka di nea banna bao ke sa tsebego moo ba tšwago gona?” Seo ruri e be e le thogako go Dafida! Ge Dafida a ekwa mantšu ao, yena le banna bao e ka bago ba 400, ba ile ba tloga gore ba yo fediša Nabala le ba ntlo ya gagwe.—1 Samuele 25:4-13.

Mosadi wa Nabala e lego Abigaile, o ile a kwa ka taba yeo gomme a ya go bona Dafida. Ge a kopana le Dafida le banna ba gagwe, o ile a wela dinaong tša Dafida gomme a re: “Hle e re lekgoba la gago la mosadi le bolele o hlwaile tsebe, gomme o theetše mantšu a lona.” Ke moka a hlalosetša Dafida kamoo Nabala a hlokago tlhaologanyo le gore Dafida o tla itshola ge a ka itefeletša ka go tšholla madi.—1 Samuele 25:24-31.

Ke temogo efe yeo Dafida a e hweditšego mantšung a Abigaile yeo e mo thušitšego go iša maswafo fase? Sa pele, o ile a lemoga gore ka tlhago Nabala o be a hloka tlhaologanyo, gomme sa bobedi, Dafida o lemogile gore go itefeletša go be go tla dira gore a be le molato wa madi. Go swana le Dafida, o ka galefišwa ke selo se itšego. O swanetše go dira’ng? Sehlogo se sengwe sa mokgatlo wa Mayo Clinic seo se bolelago ka go laola bogale se re: “Ema ganyenyane gore o buše moya gomme o bale go fihla ka 10.” Ee, o swanetše go ema gomme o naganišiše ka sebaki sa bothata le ditlamorago tša seo o rerago go se dira. Dumelela temogo gore e fokotše bogale bja gago—gaešita le go bo fediša.—1 Samuele 25:32-35.

Ka tsela e swanago, batho ba bantši lehono ba thušitšwe go laola bogale bja bona. Sebastian o hlalositše kamoo yena a ithutilego go laola kgalefo le bogale ka go ithuta Beibele, ge e be e le mogolegwa wa nywaga e 23 kua Poland. O itše: “Sa pele, ke naganišiša ka bothata. Ka morago, ke leka go diriša keletšo ya Beibele. Ke lemogile gore Beibele ke puku e nago le tlhahlo e kaone go di feta ka moka.”

Setsuo le yena o latetše tlhahlo e swanago. O itše: “Ke be ke tlwaetše go kgadimola batho mošomong ge ba be ba ntena. Ka ge ga bjale ke ithutile Beibele, go e na le gore ke kgadimole, ke ipotšiša gore: ‘Gabotsebotse phošo ke ya mang? Na ga se nna ke bakago bothata?’” Go naganišiša ka dipotšišo tše bjalo go ile gwa fokotša bogale bja gagwe, gomme a kgona go laola maikwelo a kgalefo ao a bego a tletše pelong ya gagwe.

Maikwelo ao re bago le ona ge re galefa a ka ba a matla kudu, eupša keletšo ya Lentšu la Modimo e matla go a feta. Ka go diriša keletšo e bohlale ya Beibele le go rapelela thušo ya Modimo, le wena o ka dumelela temogo gore e fokotše goba e laole bogale bja gago.