Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Asoo Ɔwɔ Kɛ Kilisienema Sonle Wɔ Awozonle Azua Nu Ɔ?

Asoo Ɔwɔ Kɛ Kilisienema Sonle Wɔ Awozonle Azua Nu Ɔ?

ƐVOLƐ biala, menli mɔɔ bo mgbe nsia la tu adenle kɔ Shima, bɔra bie mɔɔ wɔ ɛhoayelɛ bie mɔɔ wɔ Japan la azo. Bɛkɔ Bozonle Sua Kpole ne mɔɔ wɔ Ise, ɛleka mɔɔ bɛsonle Shinto ewia nyamenle, Amaterasu Omikami wɔ ɛkɛ ne kɛyɛ ɛvolɛ apenle nwiɔ mɔɔ ɛze la. Ɛzonlenlɛma ne dimoa te bɛ nwo ɔlua bɛ sa anwo nee bɛ nloa nu ɛwowolɛ zo. Akee bɛgyinla bozonle sua haiden (ɛzonlenlɛ asalo) ne anyunlu na bɛbɔ bɛ ti aze, bɛbɔ bɛ sa nu na bɛsɛlɛ bɛ bozonle raalɛ ne. * Shinto maa adenle maa ye diedima ne kɔ asɔne gyɛne, yɛɛ Budama bie mɔ, Kilisiene maanle ne nee menli gyɛne ɛnnwu nvonleɛ mɔɔ wɔ nwo kɛ bɛbava bɛ nwo bɛawula Shinto amaamuo ɛhye anu la.

Ewiade asɔne titili dɔɔnwo lɛ awozonle azua * mɔɔ menli mgbe dɔɔnwo kɔ ɛkɛ a. Wɔ Kilisiene maanle dɔɔnwo anu, bɛlɛ asɔne azua nee awozonle azua dɔɔnwo mɔɔ bɛyila zo bɛmaa Gyisɛse, Mɛle nee anwodelɛma a. Bɛsisi bie mɔ wɔ ɛleka mɔɔ Baebolo nu edwɛkɛ bie zile anzɛɛ ɛleka mɔɔ bɛse “nwanwane” edwɛkɛ bie ɛzi wɔ ɛnɛ anzɛɛ ɛleka mɔɔ bɛfa ɛzonlenlɛ nu ngakyedeɛ bɛsie la. Menli dɔɔnwo kɔ awozonle azua ɛhye mɔ anu ɔboalekɛ bɛdie bɛdi kɛ saa bɛkɔ ɛleka nwuanzanwuanza ɛhye mɔ a, yɛɛ bɛbadie bɛ asɔneyɛlɛ a. Wɔ bie mɔ afoa nu, awozonle azua mɔɔ bɛtu adenle bɛkɔ ɛkɛ la da bɛ anwofamaa mɔɔ bɛlɛ bɛmaa bɛ ɛzonlenlɛ ne la ali.

Menli mɔɔ ɛhɔ Bozonle Sua Kpole mɔɔ wɔ Ise, Japan, nee mɔɔ wɔ Grotto Massabielle, Lourdes, France la

Asoo yɛyɛ asɔne na yɛsɛlɛ wɔ bozonle sua nu a, yɛɛ bɛbabua yɛ kpalɛ ɔ? Asoo Nyamenle anye balie bɛdabɛ mɔɔ bɛtu adenle bɛkɔ awozonle azua ɛhye mɔ anu la anwofamaa ne anwo ɔ? Mɔɔ hyia kpalɛ la, asoo ɔwɔ kɛ Kilisienema sonle wɔ awozonle azua nu ɔ? Kpuya ɛhye mɔ anwo mualɛ bamaa yɛanwu kɛzi ɔwɔ kɛ yɛbu awozonle azua mɔɔ bɛsonle nu yɛɛ eza ɔbaboa yɛ yeamaa yɛade ɛzonlenlɛ mɔɔ amgba sɔ Nyamenle anye la abo.

SONLE WƆ “SUNSUM NU NEE NƆHALƐ NU”

Mɔɔ Gyisɛse hanle kɛ ɔwɔ kɛ yɛsonle wɔ “sunsum nu nee nɔhalɛ nu” la, boni a ɛnee ɔlɛkile a?

Adwelie bie mɔɔ Gyisɛse nee Samɛleanli raalɛ bie lile la maa yɛnwu kɛzi Nyamenle bu ‘ɛleka nwuanzanwuanza’ anzɛɛ awozonle azua la. Ɛnee Gyisɛse lua Samɛlea na ɔgyinlanle kɛ ɔdie ɔ menle wɔ bula bie mɔɔ bikye suakpole Saekaa azo la. Ɔ nee raalɛ bie mɔɔ ɛlɛba arado bula la lile adwelie. Mɔɔ bɛlɛtendɛ la, raalɛ ne hwenle adwenle hɔle manzonle mɔɔ la Dwuuma nee Samɛleama ɛzonlenlɛ ne avinli la azo. Raalɛ ne zele kɛ: “[Yɛ] nlenya mɔ Samɛleama zonlenle Nyamenle wɔ boka ye azo, na bɛmɛ Dwuuma bɛse Gyɛlusalɛm ala a le ɛleka mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛsonle Nyamenle a.”​—Dwɔn 4:5-9, 20.

Boka ne mɔɔ raalɛ ne hanle nwolɛ edwɛkɛ la a le Gɛlaezem Boka ne mɔɔ wɔ Gyɛlusalɛm sɔlɔ kɛyɛ mayɛle 30 (km 50) la. Mekɛ bie, ɛnee Samɛleama lɛ ɛzonlenlɛ sua mɔɔ ɛkɛ ne a bɛdi bɛ ɛvoyia ne mɔ mɔɔ bie a le Akpabɛnwo ne la. Noko, kɛ anrɛɛ Gyisɛse bava ye adwenle azie manzonle mɔɔ la bɛ avinli azo la, ɔzele raalɛ ne kɛ: “Ɔmɔ, die me di, mekɛ bara mɔɔ menli ɛnrɛzonle Selɛ ne wɔ boka ye azo anzɛɛ wɔ Gyɛlusalɛm a.” (Dwɔn 4:21) Ɔyɛ azibɛnwo kɛ Dwuunli kɛha edwɛkɛ ɛhye a! Nzɔne ati a bɛbagyakyi Nyamenle ɛzonlenlɛ wɔ Gyɛlusalɛm ɛzonlenlɛ sua ne anu ɛ?

Gyisɛse doale zo kɛ: “Mekɛ ne ɛlɛba, yɛɛ yedwu bɔbɔ, mɔɔ ɛzonlenlɛma kpalɛ ne bazonle Selɛ ne wɔ sunsum nu nee nɔhalɛ nu a. Ɔluakɛ kɛ Selɛ ne kpondɛ kɛ bɛsonle ye la ɛne.” (Dwɔn 4:23) Wɔ ɛvoya dɔɔnwo anu, Dwuuma bule ɛzonlenlɛ sua kɛnlɛma ne mɔɔ wɔ Gyɛlusalɛm la kɛ ɛleka titili mɔɔ bɛsonle a. Bɛkɔ ɛkɛ ne fane nsa wɔ ɛvolɛ ko anu bɛkɔbɔ afɔle bɛmaa Gyihova, bɛ Nyamenle ne. (Adendulɛ 23:14-17) Noko Gyisɛse hanle kɛ bɛbagyakyi ɛhye mɔ amuala na “ɛzonlenlɛma kpalɛ ne” bazonle wɔ “sunsum nu nee nɔhalɛ nu.”

Ɛnee Dwuuma ɛzonlenlɛ sua ne le debie mɔɔ bɛnwu ye mɔɔ ɔgyi ɛleka fɔɔnwo bie a. Noko sunsum nu nee nɔhalɛ nu ɛzonlenlɛ ɛnle zɔ. Yemɔti, ɛnee Gyisɛse ɛlɛkilehile nu kɛ nɔhalɛ Kilisienema ɛnrɛzonle wɔ ɛleka kpɔtee bie anzɛɛ sua bie mɔɔ bɛzi, le kɛ Gɛlaezem Boka, Gyɛlusalɛm ɛzonlenlɛ sua ne anzɛɛ ɛleka nwuanzanwuanza gyɛne biala.

Mɔɔ Gyisɛse nee Samɛleanli raalɛ ne ɛlɛtendɛ la, eza ɔhanle kɛ “mekɛ ne” mɔɔ Nyamenle ɛzonlenlɛ nu nzenzaleɛ ɛhye babɔ ɔ bo la “ɛlɛba.” Kenlenzu a ɛhye bazi a? Ɛhye zile wɔ mekɛ mɔɔ Gyisɛse luale ye ewule ne azo ɔmaanle Dwuuma ɛzonlenlɛ ngyehyɛleɛ ne mɔɔ gyi Mosisi Mɛla ne azo rale awieleɛ la. (Wulomuma 10:4) Noko, Gyisɛse eza hanle kɛ: ‘Mekɛ ne ɛdwu bɔbɔ.’ Kɛmɔti ɛ? Ɔluakɛ, kɛ Mɛzaya ne la, ɛnee ɔlɛboɔboa ɛdoavolɛma mɔɔ bɛbali mɛla mɔɔ ɔhanle ɔdoale zo kɛ: “Nyamenle le Sunsum, yemɔti ɔwɔ kɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛsonle ye la bɛsonle ye wɔ sunsum nu nee nɔhalɛ nu” la azo. (Dwɔn 4:24) Duzu a sunsum nu nee nɔhalɛ nu ɛzonlenlɛ kile a?

Mɔɔ Gyisɛse ka sunsum nu ɛzonlenlɛ nwo edwɛkɛ la, ɛnee ɔnga anyelielɛ anzɛɛ wuluwuluyɛlɛ mɔɔ bɛfa bɛsonle la. Emomu, ɛnee ɔlɛka Nyamenle sunsum nwuanzanwuanza ne, mɔɔ bahile yɛ adenle yeamaa yɛade Ngɛlɛlera ne mɔ abo la anwo edwɛkɛ. (1 Kɔlentema 2:9-12) Nɔhalɛ ne mɔɔ Gyisɛse hanle nwolɛ edwɛkɛ la a le nɔhalɛ ndelebɛbo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la. Zɔhane ati, kɛ anrɛɛ yɛbazonle wɔ ɛleka titili bie la, ɔwɔ kɛ yɛ ɛzonlenlɛ gyinla mɔɔ Baebolo ne kilehile na sunsum nwuanzanwuanza ne kile yɛ adenle la azo amaa Nyamenle alie ado nu.

KƐZI KILISIENEMA BU AWOZONLE AZUA LA

Kɛzi ɔwɔ kɛ Kilisienema bu adenle mɔɔ bɛtu bɛkɔsonle wɔ awozonle azua nu la ɛ? Saa yɛsuzu Gyisɛse edwɛkɛ mɔɔ ɔhanle kɛ ɛzonlenlɛma kpalɛ ne bazonle Nyamenle wɔ sunsum nu nee nɔhalɛ nu la anwo a, ɔda ali kɛ yɛ anwuma Selɛ ne ɛnlie bozonle sua nu ɛzonlenlɛ biala anzɛɛ ɛleka nwuanzanwuanza bie ɛndo nu. Bieko, Baebolo ne ka kɛzi Nyamenle bu abaaba mɔɔ bɛdi bɛ eni wɔ ɛzonlenlɛ nu la anwo edwɛkɛ. Ɔka kɛ: “Bɛhwe bɛ nwo bɛvi awozonle ɛzonlenlɛ nwo.” (1 Kɔlentema 10:14) Ɛhye ati, nɔhalɛ Kilisienenli ɛnrɛzonle wɔ ɛleka biala mɔɔ bɛbu ye kɛ ɔle nwuanzanwuanza anzɛɛ ɛleka mɔɔ bɛsonle awozonle la. Yemɔti, ɔlua mɔɔ yɛha ye wɔ awozonle azua nwo la ati, nɔhalɛ Kilisienema ɛnzonle wɔ ɛleka ɛhye mɔ.

Noko, ɛhye ɛngile kɛ Nyamenle Edwɛkɛ ne tua kɛ yɛbanyia ɛleka mɔɔ yɛyɛ asɔne, yɛsukoa anzɛɛ yɛdwenledwenle ninyɛne nwo a. Nyianu ɛleka mɔɔ bɛziezie ɛkɛ ne kɛnlɛma na ɔfɛta la boa maa yɛsukoa debie na yɛdwenle sunsum nu ninyɛne nwo. Eza ɔnle ɛtane kɛ yɛbayɛ ngakyedeɛ, mɔɔ le kɛ nla yeamaa awie mɔɔ ɛwu la. Bie a bɛyɛ ɛhye bɛfa bɛkakye anzɛɛ bɛkile ɛlɔlɛ mɔɔ bɛlɛ bɛmaa ahenle mɔɔ ɛwu la. Noko, saa yɛbu ɛleka ɛhye mɔ kɛ ɔle nwuanzanwuanza anzɛɛ yɛdi abaaba anzɛɛ ngakyedeɛ bie eni a ɔ nee Gyisɛse edwɛkɛ ne ɛnyia.

Yemɔti, ɔnle kɛ ɛkɔ awozonle azua nu na ɛmaa ɛ nye da kɛ Nyamenle badie wɔ asɔneyɛlɛ. Anzɛɛ Nyamenle anye balie ɛ nwo na yeamaa wɔ nyilalɛ titili bie kɛ wɔdu adenle wɔhɔ bozonle sua nu la. Baebolo ne maa yɛnwu kɛ Gyihova Nyamenle, ‘anwuma nee aze Awulae ne ɛndɛnla sua mɔɔ menli ɛva bɛ sa ɛzi la anu.’ Noko ɛhye ɛmmaa yɛ nee Nyamenle avinli ɛnde. Yɛbahola yɛazɛlɛ ye wɔ ɛleka biala na ɔbadie yɛ ɔluakɛ “Nyamenle nee yɛ nuhua biala avinli ande biala.”​—Gyima ne 17:24-27.

^ ɛden. 2 Asolo kɛzi bɛyɛ ye wɔ Shinto awozonle azua biala anu la.