Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ TITILE | ASOO SEETAN WƆ ƐKƐ?

Asoo Seetan Le Subane Ɛtane Bie Ala?

Asoo Seetan Le Subane Ɛtane Bie Ala?

Ɔnyɛ se kɛ yɛbaha kɛ Seetan mɔɔ yɛkenga ɔ nwo edwɛkɛ wɔ Baebolo ne anu la le subane ɛtane bie ala. Noko asoo ɛhye a Baebolo ne kilehile amgba ɔ? Saa ɔle zɔ a, ɛnee kɛmɔti a Baebolo ne ka kɛ Seetan nee Gyisɛse Kelaese yɛɛ Tumivolɛ Bedevinli Nyamenle ne dendɛle a? Suzu adwelielilɛ zɛhae nwiɔ anwo nea.

MEKƐ MƆƆ SEETAN NEE GYISƐSE DENDƐLE LA

Mekɛ mɔɔ Gyisɛse bɔle ye ɛzonlenlɛ gyima ne abo la, Abɔnsam bɔle mɔdenle kɛ ɔfa ninyɛne nsa yeazɔ ye yeanlea. Mɔɔ lumua la, Seetan bɔle mɔdenle kɛ ɔmaa Gyisɛse ava Nyamenle tumi ne ali gyima wɔ angomedi adenle zo anyia aleɛ ali. Akee, Abɔnsam hanle hilele Gyisɛse kɛ ɔwulu ɔde aze na ɔva ɔlie duma. Awieleɛ ne, Seetan hanle hilele Gyisɛse kɛ ɔsonle ye a ɔbava ewiade arelemgbunlililɛ kɔsɔɔti yeamaa ye. Gyisɛse kpole ninyɛne nsa ne mɔɔ ɔhanle la, na ɔhanle Ngɛlɛlera ne anu edwɛkɛ wɔ ko biala anwo.​—Mateyu 4:1-11; Luku 4:1-13.

Nwane a ɛnee Gyisɛse ɛlɛtendɛ ahile ye a? Asoo subane ɛtane bie mɔɔ wɔ ye nu la? Ngɛlɛlera ne kile kɛ, Gyisɛse le awie “mɔɔ bɛzɔle ye bɛnleanle kɛ yɛdayɛ la, noko yeanyɛ ɛtane biala.” (Hibuluma 4:15) Baebolo ne eza ka kɛ: “Yeanyɛ ɛtane biala, yɛɛ yeambɔ adalɛ yeangile awie biala.” (1 Pita 2:22) Ɛnee Gyisɛse di munli, na ɔluale nɔhalɛlilɛ nu. Yeammaa debie ɛtane biala andɛnla ye nu. Ɔda ali kɛ, ɛnee Gyisɛse ɛlɛtendɛ ahile sonla kpalɛ; na tɛ ɛtane bie mɔɔ wɔ ye nu la.

Adwelielilɛ ko ne ala maa ɔda ali bieko kɛ Seetan wɔ ɛkɛ amgba.

  • Kakye kɛ Abɔnsam hanle kɛ Gyisɛse sonle ye a ɔbava ewiade tumililɛ kɔsɔɔti yeamaa ye. (Mateyu 4:8, 9) Saa Seetan ɛnle ɛkɛ a, anrɛɛ edwɛkɛ ɛhye mɔɔ ɔhanle la bayɛ mgbane. Bieko, Gyisɛse anga kɛ Seetan ɛnlɛ zɔhane tumi ne.

  • Gyisɛse kpole sɔnea ne mɔ wiele la, Abɔnsam ‘vile ɔ nwo ɛkɛ ne ɔhwenle ɔ nzi ekyii na ɔhendɛle mekɛ mɔɔ ɔkɛnyia adenle kpalɛ bieko la.’ (Luku 4:13) Asoo ɛhye kile kɛ Seetan le subane ɛtane bie, anzɛɛ kpɔvolɛ mɔɔ ɛzi ye ahonle la?

  • Yɛ ye nzonlɛ kɛ ‘anwumabɔvolɛma rale na bɛzonlenle Gyisɛse.’ (Mateyu 4:11) Asoo zɔhane anwumabɔvolɛ ne mɔ le sunsum nu menli kpalɛ mɔɔ manle Gyisɛse anwosesebɛ na bɛboale ye ɔ? Ɔle zɔ wienyi. Ɛnee kɛmɔti a, ɔwɔ kɛ yɛnyia adwenle kɛ Seetan ɛnle sunsum nu sonla na ɔle debie gyɛne ɛ?

MEKƐ MƆƆ SEETAN NEE NYAMENLE DENDƐLE LA

Neazo mɔɔ tɔ zo nwiɔ la fane Dwobu mɔɔ sulo Nyamenle la edwɛkɛ ne anwo. Kɛlɛtokɛ ne kile kɛ Nyamenle nee Abɔnsam lile adwelie fane nwiɔ. Wɔ biala anu, Nyamenle hanvole Dwobu wɔ ye munlililɛ ne anwo. Seetan hanle kɛ angomedi adwenle a Dwobu fa sonle Nyamenle a, na ɔhanle kɛ Nyamenle boa Dwobu la ati a ɔdi nɔhalɛ a. Ɛnee Abɔnsam ɛlɛkile kɛ ɔze Dwobu kpalɛ ɔtɛla Nyamenle. Gyihova manle Seetan adenle ɔmanle ɔzɛkyele Dwobu agyapadeɛ, ɔ mra yɛɛ ye kpɔkɛdelɛ bɔbɔ. * Mekɛ bie anzi, ɔlale ali kɛ mɔɔ Gyihova hanle ye wɔ Dwobu anwo la le nɔhalɛ, na Seetan bɔle adalɛ. Nyamenle yilale Dwobu wɔ ye munlililɛ ne anwo.​—Dwobu 1:6-12; 2:1-7.

Wɔ zɔhane adwelie ne mɔɔ Nyamenle nee Seetan lile la anu, asoo ɛnee Gyihova ɛlɛtendɛ ahile subane ɛtane bie mɔɔ wɔ ye nu la? Baebolo ne ka kɛ: ‘Nɔhalɛ Nyamenle ne nyɛleɛ di munli.’ (2 Samoɛle 22:31) Nyamenle Edwɛkɛ ne eza ka kɛ: “Nwuanzaanwu, nwuanzaanwu, Awulae Nyamenle Tumivolɛ ne le nwuanzanwuanza.” (Yekile 4:8) Nwuanzanwuanza kile debie mɔɔ nwolɛ te, mɔɔ ɛtane ɛnle nwolɛ la. Gyihova di munli yɛɛ ɛtane ɛnle ɔ nwo. Ɔnlɛ subane ɛtane biala.

Adwelie mɔɔ Seetan nee Nyamenle lile la manle Dwobu nwunle amaneɛ

Noko akee, bie mɔ baha kɛ Dwobu bɔbɔ andɛnla aze, yemɔti ɛnee adwelielilɛ ne le nwɔra bie. Asoo nrɛlɛbɛ wɔ zɔhane edwɛkɛ ne anu? Baebolo tɛkese bie mɔ kile kɛ Dwobu dɛnlanle aze. Kɛ neazo la, wɔ Gyɛmise 5:7-11, yɛnwu kɛ bɛva Dwobu bɛyɛ neazo mɔɔ boa Keleseɛnema ɔmaa bɛgyinla mekɛ ɛsesebɛ nloa na eza ɔkyekye bɛ rɛle kɛ Gyihova yila abotanezilɛ zɛhae azo. Saa Dwobu ɛnle sonla mɔɔ dɛnlanle aze yɛɛ mɔɔ Seetan yɛle la le adalɛ a, anrɛɛ kɛzi ye neazo ne baboa yɛ ɛ? Bieko, wɔ Yizikeɛle 14:14, 20, bɛha Dwobu, Nowa yɛɛ Daneɛle anwo edwɛkɛ kɛ tenlenema nsa. Kɛmɔ Nowa nee Daneɛle dɛnlanle aze la, zɔhane ala a ɛnee Dwobu de a, ɛnee ɔle sonla mɔɔ lɛ diedi kpole. Saa Dwobu le sonla mɔɔ dɛnlanle aze a, asoo ɔngile kɛ ahenle mɔɔ yɛle ye kpɔdekpɔde ne la noko wɔ ɛkɛ ɔ?

Baebolo ne maa yɛnwu ye wienyi kɛ Seetan le sunsum nu sonla. Noko, bie a ɛbabiza kɛ, ‘Asoo ɔ nwo yɛ ɛzulolɛ maa medame nee me abusua ne wɔ ɛnɛ ewiade ye anu?’

NA YƐ MEKƐ YE NOKO Ɛ?

Fa ye kɛ amumuyɛma ekpunli bie ɛra wɔ sua zo arɛlevilɛ nu. Ɔda ali kɛ sonla banebɔlɛ nee ɛbɛla kpalɛ bazɛkye wɔ ɛkɛ ne. Akee suzu edwɛkɛ ko ne ala bie anwo nea: Seetan nee ye mbɔnsam​—sunsum nu abɔdeɛ, mɔɔ bɛde atua bɛtia Nyamenle kɛ Seetan la​—ɛragua azɛlɛ ye azo arɛlevilɛ nu. Duzu a bazi a? Dwenle mɔɔ ɛte nwolɛ edwɛkɛ ɛnɛ wɔ bɛ ɛkɛ nee ewiade amuala la anwo nea.

  • Asoo ɛnwu kɛ ngoaseade nee basabasayɛlɛ ɛbu zo ɔnva nwo kɛ bɛlɛbɔ nwolɛ mɔdenle wɔ ewiade amuala kɛ bɛmaa yeagyakyi la?

  • Asoo ɛnwu kɛ anyelielɛdeɛ mɔɔ sunsum ɛtane nyɛleɛ wɔ nu la ɛbu zo ɔnva nwo kɛ ɔgyegye awovolɛ dɔɔnwo la?

  • Asoo ɛnwu kɛ bɛlɛkɔ zo bɛazɛkye azɛlɛ ye azo ninyɛne, ɔnva nwo kɛ bɛlɛbɔ mɔdenle kɛ bɛbɔ nwolɛ bane la?

  • Asoo ɔzɔho kɛ alesama ɛnyɛ debie wɔ adenle kpalɛ zo​—yemɔti tumi ko ne ala ɛlɛpia alesama ado esiane nu ɔ?

Nwu ahenle mɔɔ Baebolo ne se ɔfa ngyegyelɛ ɛhye mɔ ɔba la: “Bɛvuandinle nane anwo ɛzulolɛ ne mɔɔ le kɛ ɛlɛnrɛne la bɛdole azɛlɛ ye azo. Yemɔ a le mɔmoane ɛwɔlɛ ne mɔɔ bɛfɛlɛ ye Abɔnsam anzɛɛ Seetan, mɔɔ ɛbɛlɛbɛla ewiade amra amuala la. Bɛvuandinle ye soanvolɛma ne mɔ noko bɛguale azɛlɛ ye azo. . . . Na bɛmɛ azɛlɛ nee nyevile, bɛ gyakɔ! Ɔluakɛ Abɔnsam ɛdwu ɛra bɛ nwo lɔ, na ɛya kpole wɔ ye nuhua, ɔboalekɛ ɔze kɛ ye mekɛ ɛha ekyi bie ala.” (Yekile 12:9, 12) Menli dɔɔnwo mɔɔ ɛzuzu daselɛ ne anwo la ɛha kɛ Seetan le sunsum nu sonla mɔɔ anwo yɛ ɛzulolɛ a, awie mɔɔ ɛlɛkile mɔɔ ɔwɔ kɛ ewiade ne yɛ la.

Bie a ɛnnwu kɛzi ɛbabɔ ɛ nwo bane la. Nwolɛ hyia. Edwɛkɛ ne mɔɔ doa zo la baboa wɔ.

^ ɛden. 12 Baebolo ne kile kɛ Nyamenle duma a le Gyihova.