1-2. Sar valjani o roditelija te reagirinen keda e čhaven isi len pučiba bašo amare veruvanja?

 BUT džene ka složinen pe kaj keda nekoj tano roditeli le isi le but buti te kerel. Ako sian roditeli, zaslužinea pofalba bašo tlo trudo so dea le te šaj te pomožine tle čhaveske te ovel le zorali vera (5. Moj. 6:6, 7). Ama, sar so bajrola o čhavo, šaj ka počminel te pučel nesave seriozna pučiba bašo amare bibliska veruvanja, kote soj vklučime hem o bibliska moralna merilija.

² Ko početok, asavke pučiba šaj ka sekirinen tut hari. Šaj čak ka misline kaj slabongja i vera tle čhaveskiri. Ama, sar so bajrovena, o čhave valjani te pučen pučiba te šaj korkori te uverinen pe ko čačipe (1. Kor. 13:11). Adaleske, na valjani te sekirine tut. Keda tle čhaven isi len pučiba bašo amare veruvanja, koristin adaja prilika te pottiknine len pohor te razmislinen hem agjaar te keren pozorali pumari vera.

3. So ka dikha ki akaja statija?

³ Ki akaja statija ka kera lafi bašo adava sar o roditelija šaj te pomožinen pumare čhavenge 1) korkori te uverinen pe ko čačipa, 2) te bajraren pumaro cenenje bašo bibliska moralna merilija hem 3) te braninen pumare veruvanja. Isto agjaar, ka kera lafi bašo adava soske tano šukar keda o čhave pučena pučiba hem ka dikha preku kola familijarna aktivnostija o roditelija šaj te keren pumare čhavencar lafi bašo amare hristijanska veruvanja.

 POMOŽIN TLE ČHAVENGE KORKORI TE UVERINEN PE KO ČAČIPE

4. Save pučiba šaj te oven e čhaven, hem soske?

⁴ E Jehovaskere svedokija kolen so isi čhave, tane svesna kaj i vera ko Devel nane nešto so lengere čhave avtomatski nasledinena la. Tumen da na bijandilen veraja ko Jehova. O isto važinela hem tumare čhavenge da. Sar so nakhela o vreme, o čhavo šaj ka počminel te pučel pe pučiba sar soj: „Kotar te džanav kaj postojnela Devel? Šaj li čače te verujnav ko adava so vakerela i Biblija?“ Ustvari, i Biblija pottikninela amen te koristina amari godi hem sa te ispitina te šaj te uverina amen ko adava (Rim. 12:1; 1. Sol. 5:21). Ama, sar šaj te pomožinen tumare čhavenge te keren pozorali pumari vera?

5. Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te ovel len vera ki Biblija? (Rimjanja 12:2).

⁵ Pottiknin e čhaven korkori te uverinen pe ko čačipe. (Čitin Rimjanja 12:2.) Keda tle čhave isi le pučiba, koristin adava te šaj te sikave leske sar šaj te rodel o odgovorija agjaar so ka koristinel amare alatke istražibaske. Šaj te ohrabrine le te istražinel statie hem te dikhel videoklipija ki amari internet-stranica jw.org kola so ka pomožinen leske te arakhel dokazija kaj i Biblija nane samo obično lil kova so pišingje le manuša, nego kaj ov tano „e Devleskoro Lafi“ (1. Sol. 2:13). Ov isto agjaar šaj te istražinel nešto poviše ko amare publikacie baši purani asirsko diz Ninevija. Angleder, nesave naučnikija vakerena sine kaj i diz Ninevija nikogaš na postojngja. Ama okolu 1850 berš, nesave arheolozija arakhle ruševine tari diz Ninevija kola so dokažingje kaj o biblisko izveštaj tano točno (Sof. 2:13-15). Poviše informacie bašo adava sar preku o uništibe i Ninevija ispolningje pe bibliska proroštvija, šaj te arakhe ki statija „Dali džanljan?“ so arakhljola ki Stražarsko kula taro noemvri 2021 berš. Keda tlo čhavo ka sporedinel adava so doznajnela taro amare publikacie adalea so doznajnela taro enciklopedie hem taro javera pendžarde izvorija, tegani le ka ovel le šukar pričina te bajrarel pli vera ko adava so vakerela i Biblija.

6. Sar šaj o roditelija te pottikninen e čhaven hor te razmislinen? Vaker primer. (Dikh hem i slika.)

⁶ Sikav e čhaven hor te razmislinen. O roditelija ko različna prilike šaj te počminen interesna razgovorija pumare čhavencar baši Biblija ili baši vera ko Devel. Asavki prilika šaj te ovel len keda posetinena nesavo muzej, nesavi botaničko gradina ili nesavi izložba ko jekh taro amare Betelija. Na primer, keda sien ko nesavo muzej, bizi razlika dali virtuelno ili fizičko, šaj te  sikaven tumare čhavenge sar nesavo predmeti ili nesavo nastan taro purano vreme tano povrzimo e Biblijaja. Akava šaj te pomožinel tle čhaveske te dikhel kaj adava so vakerela i Biblija tano točno. Dali tle čhave džanena kaj e Devleskoro anav tano pišimo ko jekh bar, pendžardo sar Moavsko bar, kova soj purano 3.000 berša? O originalno Moavsko bar tano ko muzej Luvr ko Pariz (Francija). Isto agjaar, kopija taro Moavsko bar šaj te dikhel pe ki izložba „I Biblija hem e Devleskoro anav“ ko glavno sedište e Jehovaskere svedokongoro ko Vorvik (Njujork). Ko Moavsko bar pišinela kaj o moavsko cari, o Meša, buningja pe protiv o Izrael. I isto buti pišinela ki Biblija da (2. Car. 3:4, 5). Keda tle čhave ple jakhencar ka dikhen o dokazija kaj adava so pišinela ki Biblija tano točno, lengiri vera panda poviše ka bajrol. (Sporedin 2. Letopisi 9:6.)

7-8. a) So sikljovaja taro bukja so isi ki priroda? Vaker primer. (Dikh hem i slika.) b) Kola pučiba šaj te pomožinen tle čhaveske te kerel pozorali pli vera ko Stvoriteli?

⁷ Pottiknin tle čhaven te razmislinen bašo stvorime bukja. Džikote phirena ko parko ili kerea buti ki bavča, pomožin tle čhaveske te dikhel kobor interesna forme isi ki priroda. Agjaar o čhave ka haljon kaj adala bukja stvoringja len nekoj soj but inteligentno. Na primer, but bukja ki priroda isi len forma sar spirala hem o naučnikija beršencar istražinena akala forme. O biofizičari o Nikola Fameli objasninela kaj ako gejnea o broj e spiralengoro ki priroda, ka dikhe kaj nesave broja pojavinena pe ki šema. Ola tane vikime Fibonačiev broj. O spiralna forme šaj te dikhen pe ko but bukja so stvoringja o Jehova, sar na primer i forma tari nesavi galaksija, i forma taro spiralna školke, o listija taro rastenija hem o šero e sončogledeskoro. a

⁸ Tle čhave ki škola ka sikljoven bašo zakonija so isi ki priroda. Na primer, o zakoni baši gravitacija. I gravitacija ikerela i atmosfera paše uzi phuv, kontrolirinela i plima hem o okeanija hem pomožinela o bukja te ačhoven ko plo than te šaj te ovel životo ki phuv. Ama koj kergja akava zakoni baši gravitacija? Koj kergja o redo so postojnela ki priroda? Kobor poviše o čhave razmislinena bašo asavke pučiba doborom poverojatno tano kaj ka ovel pozorali lengiri vera kaj o Devel stvoringja sa (Evr. 3:4). Sar so bajrona o čhave, šaj te puče len: „Ako o Devel stvoringja amen, nane li razumno te mislina kaj dengja amen hem sovetija bašo adava sar šaj te ova srekjna?“ Palo adava, šaj te istaknine kaj asavke skapocena sovetija arakhljovena ki Biblija.

 POMOŽIN E ČHAVENGE TE CENINEN O BIBLISKA MORALNA MERILIJA

9. Soske o čhave šaj te sumninen pe ko adava dali vredinela te živinen sprema o bibliska moralna merilija?

⁹ Ako tle čhave sumninena pe dali vredinela te živinen sprema o bibliska moralna merilija, probin te otkrine soske razmislinena agjaar. Dali čače na složinena pe e bibliska moralna merilencar ili o problemi tano ko adava so na džanena sar te objasninen pumare bibliska veruvanja e javerenge? Sar hem te ovel, pomožin e čhavenge te ceninen o bibliska moralna merilija agjaar so ka proučine lencar o lil Ov bahtalo zasekogaš. b

10. Sar šaj te pomožine e čhavenge te razmislinen bašo pumaro amalipe e Jehovaja?

¹⁰ Pottiknin e čhaven te ceninen pumaro amalipe e Jehovaja. Džikote proučinea i Biblija tle čhavencar, probin te doznajne sar razmislinena agjaar so ka koristine o pučiba hem o sporedbe so arakhljona ko lil Ov bahtalo zasekogaš (Izr. 20:5). Na primer, ki lekcija 8, o Jehova tano sporedimo jekhe ljubezno amalea kova so setinkerela amen ko nesave bukja so šaj te koristinen amenge hem te zaštitinen amen. Otkeda ka keren lafi bašo 1. Jovaneskoro 5:3, šaj te puče len: „Keda džanaja kaj o Jehova tano jekh asavko šukar amal, sar valjani te dikha ko adava so očekujnela amendar te kera?“ Šaj akava dikhjola sar ednostavno pučibe, ama šaj te pomožinel tle čhavenge te dikhen ko e Devleskere zakonija sar dokaz bašo leskoro mangipe (Isa. 48:17, 18).

11. Sar šaj te pomožine e čhavenge te haljon soske vredinela te živinel pe sprema o bibliska načelija? (Izreki 2:10, 11).

¹¹ Keren lafi bašo adava sar koristinela amenge keda primeninaja o bibliska načelija. Keda čitinena zaedno i Biblija ili e Diveskoro stiho, keren lafi bašo adava sar o bibliska načelija pomožingje tumare familijake. Na primer, dali o čhave dikhena kobor vredinela te ovel pe vredno hem česno? (Evr. 13:18). Šaj te istaknine kaj o bibliska načelija zaštitinena amen hem ko telesno hem ko emocionalno pogled (Izr. 14:29, 30). Adava so ka keren lafi bašo asavke načelija verojatno ka pomožinel e čhavenge panda poviše te ceninen o bibliska sovetija. (Čitin Izreki 2:10, 11.)

12. Sar o Stiv hem leskiri romni pomožinena ple čhaveske te haljol kaj vredinela te živinel pe sprema o bibliska načelija?

¹² O Stiv, jekh dad tari Francija, objasninela sar ov hem leskiri romni pomožinena pumare čhaveske e Itaneske, kova soj tinejdžeri, te dikhel kaj o Jehova preku ple zakonija sikavela baro mangipe. „Pučaja le pučiba sar soj: ’Soske o Jehova očekujnela te ikera amen ko akava načelo? Sar taro akava načelo dikhela pe kaj mangela amen? So ka slučinel pe ako na ikerea tut ko adava načelo?’“ Asavke razgovorija pomožingje e Itaneske te haljovel kaj e Jehovaskere moralna merilija tane bašo leskoro šukaripe. O Stiv ponadari vakerela: „Amari cel tani te pomožina e Itaneske te haljovel kaj ki Biblija isi mudrost koja soj tani but pobari tari manušikani“.

13. Sar šaj o roditelija te sikaven e čhaven te primeninen o bibliska načelija? Vaker primer.

¹³ Sikav e čhaven te primeninen o bibliska načelija. Šaj te ovel tut prilika bašo adava keda e čhaven isi len te čitinen nesavi lektira baši škola. Šaj o manuša taro lil živinena nemoralno, tane agresivna, akošena pe, hem adava tano sikavdo sar nešto privlečno. Šaj te pottiknine e čhaven te razmislinen bašo adava so vakerena o bibliska načelija bašo akale manušengere postapke (Izr. 22:24, 25; 1. Kor. 15:33; Fil. 4:8). Agjaar,  ka šaj te spreminen pe te svedočinen e nastavnikoske hem e javerenge taro klasi keda ko časi ka keren lafi baši lektira.

SPREMIN E ČHAVEN TE BRANINEN PUMARE VERUVANJA

14. Tari koja tema šaj o terne hristijanja te daran, hem soske?

¹⁴ Ponekogaš e terne hristijanenge falinela samodoverba keda valjani te braninen pumare veruvanja. Šaj darana keda ko časi valjani te keren lafi baši evolucija. Soske? Šaj o nastavnikija vakerena kaj i evolucija nane samo teorija nego tani dokažimi. Ako sian roditeli, sar šaj te pomožine tle čhavenge te ovel len samodoverba keda braninena pumare veruvanja?

15. So šaj te pomožinel jekhe terne hristijaneske panda poviše te uverinel pe ko adava so verujnela?

¹⁵ Pomožin e čhavenge te uverinen pe ko adava so verujnena. O čhave na valjani te ladžan taro adava kaj verujnena ko Stvoriteli (2. Tim. 1:8). Soske? Fakti tano kaj but naučnikija da priznajnena kaj o životo na ulo slučajno ili korkori pestar. Keda o naučnikija dikhena sa o složena dživde bukja, ola ki lende dikhena dokazija kaj stvoringja len nekoj soj inteligentno. Adaleske na prifatinena i teorija baši evolucija koja so sikavela pe ko but škole ko celo sveto. O čhave ka šaj te oven panda pouverime kaj o životo stvoringja le jekh mudro Stvoriteli ako razmislinena so uveringja e javere phralen hem phenjen ko adava. c

16. Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te objasninen soske verujnena ko Stvoriteli? (1. Petareskoro 3:15; dikh hem i slika.)

¹⁶ Pomožin tle čhavenge te džanen sar te objasninen e javerenge soske verujnena ko Stvoriteli. (Čitin 1. Petareskoro 3:15.) But šaj te pomožinel tumenge ako zaedno dikhena o statie tari serija „Mladite prašuvaat — sozdavanje ili evolucija“ ki amari internet-stranica jw.org. Palo adava, puč e čhaven so mislinena ola kova tano o najšukar način te objasninen e javerenge kaj postojnela Stvoriteli. Vaker lenge kaj na valjani te rasprajnen pe ple součenikoncar. Ako nesave tane zainteresirime baši adaja tema, ohrabrin len te objasninen lenge ko jekh ednostavno hem logično način. Na primer, šaj nekoj ka vakerel: „Me verujnava samo ko adava so dikhava, a e Devle nikogaš na dikhljum“. Jekh terno hristijani šaj te odgovorinel:  „Zamislin tuke kaj phirea ki jekh šuma koja soj dur tari nesavi diz, a nane dživdo manuš hem taro jekh puti dikhea bunari. So ka misline tuke? Pa sigurno kaj nekoj kergja le. O isto tano amare planetaja hem sa e dživde bukjencar so postojnena. Nekoj sigurno stvoringja len!“

17. Sar šaj o roditelija te pottikninen pumare čhaven te roden prilike te vakeren o biblisko čačipe e javerenge? Objasnin.

¹⁷ Pottiknin e čhaven te roden prilike te vakeren o biblisko čačipe e javerenge (Rim. 10:10). Keda o čhave trudinena pe te keren nekasaja lafi bašo biblisko čačipe, šaj te sporedinel pe adalea keda nekoj trudinela pe te sikljol te bašalel nesavo instrumenti. Ko početok, šaj vežbinela nesave ednostavna gilja, ama sar so nakhela o vreme o bašalibe ovela polokho. Slično, jekh terno hristijani šaj ko početok ko poednostavno način ka vakerel o čačipe e javerenge. Na primer, šaj te pučel nesave součeniko: „Džanljan li kaj o inženerija but puti kopirinena adava so više postojnela ki priroda? Mangea li te dikhe jekh interesno videoklipi?“ Otkeda ka sikavel leske o videoklipi tari serija Slučajno ili stvorimo?, šaj te vakerel: „Ako jekhe naučniko falinena le bašo adava so kopiringja nešto so više postojnela ki priroda, tegani koj zaslužinela te ovel falimo bašo original?“ Asavko ednostavno pristap, šaj ka ovel dovolno jekhe terneske te mangel te doznajnel nešto poviše.

PONADARI DA POMOŽIN E ČHAVENGE TE KEREN POZORALI PUMARI VERA

18. Sar šaj o roditelija te prodolžinen te pomožinen pumare čhavenge te keren pozorali pumari vera ko Devel?

¹⁸ Živinaja ko sveto kote so poviše manuša na verujnena ko Jehova (2. Pet. 3:3). Adaleske, džikote proučinena i Biblija tumare čhavencar, pottikninen len te proučinen teme kola so ka pomožinen lenge poviše te ceninen e Devleskoro Lafi hem e Jehovaskere moralna merilija. Pottikninen len hor te razmislinen agjaar so zaedno ka keren lafi bašo but šuže bukja so stvoringja len o Jehova. Pomožinen lenge te haljoven o vozbudliva bibliska proroštvija so ispolningje pe. Hem soj najvažno, molinen tumen lencar hem lenge. Ako kerena sa akava, oven uverime kaj o Jehova ka blagoslovinel tumaro trudo te pomožinen e čhavenge te keren pozorali pumari vera (2. Let. 15:7).