Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

GA NDURU NA NZAPA

“Zo ti futango azo so ayeke gi lo ngangu”

“Zo ti futango azo so ayeke gi lo ngangu”

A-effort so awakua ti Jéhovah ayeke sara ti nzere na lê ti lo, Jéhovah ayeke bâ ni na nene ni? Ambeni zo alingbi ti tene ên-ën, ala tene so Nzapa ayeke pensé na e azo ape. Me mara ti tënë tongaso ayeke kota mvene la ala yeke bi na ndo ti Nzapa. Bible, so ayeke Tënë ti yanga ti lo, afa tâ tënë na ndo ni. A tene na e so a-effort kue so awakua be-ta-zo ti Jéhovah ayeke sara anzere na lo mingi. Zia e bâ tënë so bazengele Paul atene na aHébreu 11:6.

Nyen la zo ayeke na bezoin ni ti nzere na lê ti Jéhovah? Bazengele Paul atene: “Tongana mabe ayeke dä pëpe zo alingbi ti nzere na lê ti Nzapa pëpe.” Bâ so Paul atene pëpe so sân mabe a yeke ngangu na zo ti nzere na lê ti Nzapa. Me lo tene sân mabe zo alingbi pëpe ti nzere na lê ti Nzapa. So aye ti fa so mabe la ayeke kota ye so ayeke sara si e nzere na lê ti Nzapa.

Mara ti mabe wa la anzere na Jéhovah? Ti mä na bê na Nzapa andu aye use. Kozo ni, a lingbi e “mä na bê so Nzapa ayeke dä”. Tongana e tene so Nzapa ayeke ti lo dä ape, e lingbi ti nzere na lê ti lo ni tongana nyen? Me tâ mabe angbâ gi ge ape, a ndu nga ambeni ye, teti so même asioni yingo amä na bê so Jéhovah ayeke dä (Jacques 2:19). Tongaso, so e mä na bê e tene Nzapa ayeke dä, a lingbi a pusu e ti sara akusala ni. So ti tene, a lingbi e sara aye so anzere na Nzapa.​—Jacques 2:20, 26.

Use ni, a lingbi e mä na bê so Nzapa ayeke “zo ti futango azo”. Zo so ayeke na tâ mabe ahinga biani so a-effort so lo yeke sara ti nzere na lê ti Nzapa, Nzapa ayeke bâ ni (1 aCorinthien 15:58). Tongana e pensé so Nzapa ayeke na ngangu ape ti futa e wala lo yeke nga na nzara ni ape, e lingbi ti nzere na lê ti lo ni tongana nyen? (Jacques 1:17; 1 Pierre 5:7). Tongana mbeni zo atene so Nzapa ayeke pensé ka na zo ape, lo yeke gonda ka ye so zo asara ape nga lo yeke mû ka ye na zo ape, andâ lo hinga pëpe Nzapa so a sara tënë ti lo na yâ ti Bible.

Azo wa la Jéhovah ayeke futa ala? Paul atene a yeke “azo so ayeke gi lo ngangu.” Mbeni mbeti atene, tënë ti Grec so a kiri pekoni na “gi lo ngangu” aye ti sara tënë ti gingo lo gi tongaso ape wala ti manda gi ye na ndo ti lo awe ape. Me a ye mingi ti sara tënë ti effort so zo ni ayeke sara ti voro lo Nzapa ni. Mbeni mbeti ni nde afa so tënë ti Grec ni so aye ti sara tënë ti mbeni ye so zo ayeke sara na ngangu ti lo kue. Biani, Jéhovah ayeke futa azo so, na mabe, ayeke voro lo na bê ti ala kue nga na ngia​—Matthieu 22:37.

Tongana e pensé so Nzapa ayeke na ngangu ape ti futa e wala lo yeke nga na nzara ni ape, e lingbi ti nzere na lê ti lo ni tongana nyen?

Jéhovah ayeke futa awakua be-ta-zo ti lo na lege wa? Lo mû zendo so ande lo yeke futa ala na mungo na ala mbeni kota matabisi so ayeke fini ti lakue lakue na yâ ti Paradis na ndo ti sese. Matabisi ni so afa so Nzapa aye ti sara gi nzoni na e azo nga lo ye e (Apocalypse 21:3, 4). Même laso, azo so ayeke gi Jéhovah ngangu ayeke wara gbâ ti anzoni ye. Grâce na yingo vulu ti Nzapa nga na awango ti ndara so ayeke na yâ ti Bible, azo ni ayeke wara anzoni ye nga na ngia na yâ ti gigi ti ala.​—Psaume 144:15; Matthieu 5:3.

Biani, Jéhovah ayeke Nzapa so ayeke bâ na nene ni kua so awakua be-ta-zo ti lo ayeke sara. So mo hinga tongaso so, a pusu mo ti gi ti ga nduru na lo? Tongana a yeke ni, e wa mo ti manda ye so mo lingbi ti sara ti duti na mabe so Jéhovah ayeke futa ni nzoni, nga ti fa ni na lege ti akusala ni.

Versê ti dikongo ni na nze ti novembre

Tite 1-3; Philémon 1-25; aHébreu 1-13Jacques 1-5