Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

97. POGLAVJE

Ponazoritev o delavcih v vinogradu

Ponazoritev o delavcih v vinogradu

MATEJ 20:1–16

  • »ZADNJI« DELAVCI V VINOGRADU POSTANEJO »PRVI«

Jezus je pred kratkim svojim poslušalcem v Pereji povedal, da bodo »mnogi, ki so prvi, [. . .] zadnji, in zadnji bodo prvi«. (Matej 19:30) To misel poudari še s ponazoritvijo o delavcih v vinogradu:

»Nebeško kraljestvo je namreč podobno človeku, gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najemat delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogodil za en denarij na dan in jih poslal v svoj vinograd. Ko je šel okoli tretje ure spet ven, je na trgu videl druge, ki so stali brez dela, pa jim je rekel: ‚Pojdite tudi vi v moj vinograd in dal vam bom, kar je prav.‘ In so šli. Nato je šel ven tudi okoli šeste in devete ure in storil enako. Nazadnje pa je šel ven še okoli enajste ure in našel druge, ki so stali, in jih vprašal: ‚Zakaj stojite tu že ves dan brez dela?‘ Rekli so mu: ‚Ker nas ni nihče najel.‘ Pa jim je rekel: ‚Pojdite tudi vi v moj vinograd.‘« (Matej 20:1–7)

Ko Jezus omeni »nebeško kraljestvo« in »gospodarja«, njegovi poslušalci verjetno pomislijo na Boga Jehova. Sveti spisi Jehova prikazujejo kot lastnika vinograda, vinograd pa predstavlja izraelski narod. (Psalm 80:8, 9; Izaija 5:3, 4) Tiste, ki živijo pod Postavino zavezo, se primerja z delavci v vinogradu. Vendar se to, kar želi Jezus ponazoriti, ne dogaja v preteklosti. S tem opisuje stanje v svojem času.

Zdi se, da verski voditelji, kot so na primer farizeji, ki so Jezusa nedavno izkušali glede vprašanja razveze, neprestano opravljajo Božjo službo. So kakor delavci s polnim delovnim časom, ki pričakujejo polno plačilo, namreč en denarij za en dan dela.

Duhovniki in drugi iz te skupine o preprostih Judih menijo, da manj služijo Bogu, podobno kot delavci, ki v Božjem vinogradu delajo le krajši delovni čas. V Jezusovi ponazoritvi so ti ljudje ponazorjeni z delavci, ki začnejo delati »okoli tretje ure« (okoli 9h) oziroma kasneje v delovnem dnevu – ob šesti, deveti in končno še ob enajsti uri (ob 17h).

Na množico moških in žensk, ki hodijo za Jezusom, se gleda kot na »prekleto«. (Janez 7:49) Ti ljudje se večino svojega življenja ukvarjajo z ribištvom ali kakim drugim delom. Potem pa jeseni leta 29 n. št. »gospodar vinograda« pošlje Jezusa, da bi te preproste ljudi poklical, naj pridejo delat za Boga kot Kristusovi sledilci. Ti so tisti »zadnji«, ki jih Jezus omeni, delavci, ki pridejo v vinograd delat ob enajsti uri.

Jezus v sklepu svoje ponazoritve opiše, kaj se dogaja ob koncu delovnega dne: »Ko se je zvečerilo, je gospodar vinograda svojemu oskrbniku rekel: ‚Pokliči delavce in jih izplačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‘ Tako so prišli tisti, ki so bili najeti ob enajsti uri, in vsak je dobil po en denarij. Ko so torej prišli prvi, so sklepali, da bodo dobili več, toda tudi oni so za plačilo dobili po en denarij. In ko so to prejeli, so začeli godrnjati nad gospodarjem in govoriti: ‚Ti zadnji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo ves dan garali na žgočem soncu!‘ Enemu od njih pa je odgovoril: ‚Prijatelj, ne delam ti krivice. Mar se nisi z menoj pogodil za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi. Jaz pa hočem temu zadnjemu dati toliko kot tebi. Mar ne smem s svojo lastnino delati, kar hočem? Mar je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‘ Tako bodo zadnji prvi in prvi bodo zadnji.« (Matej 20:8–16)

Učenci se morda sprašujejo, kako je z zadnjim delom Jezusove ponazoritve. Kako bodo judovski verski voditelji, ki zase menijo, da so »prvi«, postali »zadnji«? In kako bodo Jezusovi učenci postali »prvi«?

Jezusovi učenci, ki jih farizeji in drugi ljudje vidijo kot »zadnje«, bodo postali »prvi«, kar pomeni, da bodo dobili polno plačilo. Z Jezusovo smrtjo bo zemeljski Jeruzalem zavržen, Bog pa bo izbral novi narod, »Božji Izrael«. (Galačanom 6:16; Matej 23:38) Janez Krstnik je na pripadnike tega novega naroda opozoril, ko je govoril o krščevanju s svetim duhom, do katerega naj bi prišlo v prihodnosti. Tisti, ki so »zadnji«, bodo prvi, ki bodo krščeni s svetim duhom in bodo imeli priložnost biti priče za Jezusa »do skrajnega konca zemlje«. (Apostolska dela 1:5, 8; Matej 3:11) Učenci do neke mere razumejo drastično spremembo, na katero opozarja Jezus, in zato morda predvidijo, da se bodo morali spoprijemati s skrajnim nezadovoljstvom verskih voditeljev, ki bodo postali »zadnji«.