»SEDAJ je čas preizkušenj,« je pisalo v angleškem Stražnem stolpu, 1. marec 1915. »Ali smo bili v preteklosti dejavni samo zaradi tega, ker smo se leta 1914 nadejali svoje veličastne spremembe, ali pa smo bili dejavni zaradi naše ljubezni in zvestovdanosti GOSPODU, njegovemu sporočilu in sovernikom?« Leta 1915 so se nekateri Preučevalci Biblije bojevali z občutki razočaranja. Toda večina sveta je bojevala bitke drugačne narave.

Nad Evropo se je zgrnila velika vojna, kasneje znana kot prva svetovna vojna. Mehanizirano vojskovanje je spremenilo naravo vojne, kar je civiliste prizadelo bolj kot kdaj prej. Na primer, leta 1915 so nemške podmornice začele pluti okoli Velike Britanije. Ena od teh podmornic je 7. maja 1915 potopila britansko potniško ladjo Lusitanio. Umrlo je več kot 1100 ljudi.

Preučevalci Biblije niso hoteli imeti z vojno nobenega opravka. Toda takrat še niso docela razumeli, da bi morali biti kot kristjani popolnoma nevtralni. Čeprav se niso prostovoljno javili v vojsko, pa so se nekateri odzvali na vpoklic in si prizadevali opravljati civilna dela. Če so jih prisilili, da gredo v strelske jarke, so nekateri razmišljali, da bodo samo »streljali nad sovražnikovimi glavami«.

V angleškem Stražnem stolpu, 15. julij 1915, je bila objavljena zgodba madžarskega vojaka, ki se je krstil, medtem ko je okreval zaradi bojnih ran, in se je kasneje vrnil v prve bojne vrste. V doživljaju je zapisano, kaj se je zgodilo zatem: »Ko so se [madžarski vojaki] ruski bojni črti približali na kakih 250 metrov, so dobili ukaz: ‚Napad z bajoneti!‘ Madžarski brat je bil na koncu levega krila. Skušal se je le braniti pred svojim sovražnikom, zato si je prizadeval,  da bi ruskemu vojaku, ki mu je stal nasproti, iz rok izbil bajonet. Takrat pa je opazil, da si je ruski vojak prizadeval storiti enako. [. . .] Ruski vojak je svoj bajonet spustil na tla in pri tem jokal. Nato je naš brat pobližje pogledal svojega ‚sovražnika‘ in na njegovi obleki zagledal priponko, na kateri je bila krona s križem! Tudi ta Rus je bil brat v Gospodu!« *

V angleškem Stražnem stolpu, 1. september 1915, je izšel članek z naslovom »Krščanska dolžnost in vojna«, ki je razpravljal o krščanski nevtralnosti. Omenjeno je bilo: »Če bi posameznik postal član oboroženih sil in oblekel vojaško uniformo, bi to pomenilo, da priznava in sprejema naloge in dolžnosti vojaka. [. . .] Mar ne bi bilo za kristjana povsem neprimerno, če bi se znašel v takšnih okoliščinah?« Čez čas je postalo jasno, da kristjani v prav nobenem pogledu ne smejo sodelovati v vojni.

Leta 1915 je bilo 70 članov betelske družine v New Yorku obveščenih, da bodo morali zaradi pomanjkanja sredstev zapustiti Betel in služiti Jehovu na področju. Rečeno jim je bilo: »Ne smemo zabresti v dolgove niti ogroziti našega dela na splošno, zato smo se odločili, da na vseh področjih zmanjšamo stroške.«

Clayton J. Woodworth in še dva brata so podpisali skupno pismo »Sedemdeset odhajajočih«. To pismo je bilo objavljeno v angleškem Stražnem stolpu, 1. maj 1915. Ti, ki so zapuščali Betel, so zapisali, da to delajo »iz veselja in hvaležnosti za mnoge blagoslove in prednosti«, ki so jih uživali »kot člani ‚betelske družine‘«.

 Čeprav ta sprememba dodelitve ni bila lahka, je dala bratom in sestram priložnost, da pokažejo, komu so zvestovdani. Bodo ostali zvesti Bogu ali bodo postali zagrenjeni? Brat Woodworth je še naprej oznanjeval, kasneje pa se je vrnil v Betel in leta 1919 postal prvi urednik revije Zlati vek, danes znane kot Prebudite se!. Njen urednik je bil do leta 1946.

V tem težavnem letu je Stražni stolp ves čas spodbujal brate in sestre, naj še naprej oznanjujejo. Posameznikom, ki so v preteklosti pokazali zanimanje, so posvetili posebno pozornost. »Imamo sezname ljudi iz cele države, ki so zaprosili za literaturo,« je pisalo v angleškem Stražnem stolpu, 15. december 1915. »Predlagamo, da se takšne obišče [. . .], da bi preverili, ali jim je zanimanje morda splahnelo.« Cilj je bil razvneti njihovo zanimanje, da bi »postali goreči za Boga in resnico«.

Tako kot danes je bilo tudi takrat za kristjane pomembno, da so ostali osredinjeni na delo v prid Kraljestva. »Mi, ki smo zdaj budni, bi morali zelo dejavno in odločno služiti Bogu,« je pisalo v angleškem Stražnem stolpu, 15. februar 1915. Božji služabniki so morali biti na preži. V tem Stražnem stolpu je še pisalo: »Moramo paziti. Na kaj pa? Predvsem moramo paziti nase, da se ne ujamemo v zanke današnjih dni.«

Letni stavek za leto 1916 je temeljil na Rimljanom 4:20 in je pozival brate in sestre, naj se okrepijo v veri. Ta svetopisemski stavek je spodbujal zveste v prihajajočem letu, v letu, ki je prineslo svoje preizkušnje.