PAVEL je po spreobrnitvi navdušeno oznanjal dobro novico o Božjem kraljestvu, zaradi česar je bil ta nekdanji preganjalec sedaj pogosto sam tarča hudega nasprotovanja. Neutrudni apostol je odšel na več oznanjevalskih potovanj. Potoval je širom naokoli, da bi med ljudmi širil dobro novico o Kraljestvu, ki bo izpolnilo Božji prvotni namen s človeštvom.

Na prvem oznanjevalskem potovanju je v Listri ozdravil človeka, ki je bil od rojstva hrom. Množica ljudi je pričela vzklikati, da sta Pavel in njegov popotni tovariš Barnaba bogova. Oznanjevalca sta jih komaj uspela ustaviti, da jima niso darovali žrtev. Pozneje pa so ti isti ljudje pod vplivom sovražnikov kamenjali Pavla ter ga pustili šele potem, ko so menili, da je mrtev. Pavel je napad preživel in se pozneje kljub vsemu vrnil v to mesto, da bi okrepil in spodbudil učence.

Nekaj judovskih kristjanov je trdilo, da morajo soverniki nejudovskega porekla upoštevati nekatera določila Mojzesove postave. Pavel je odpotoval v Jeruzalem k apostolom in starešinam, da bi jih seznanil z zadevo. Zatem ko so ti možje skrbno pretehtali svetopisemske stavke in se pustili voditi Božjemu svetemu duhu, so napisali občinam pismo in jim naročili, naj se zdržujejo malikovanja, uživanja krvi in neizkrvavljenega mesa ter nečistovanja. Vse to so označili za »nujne reči«, vendar pa to nikakor ni pomenilo, da morajo kristjani živeti po Mojzesovi postavi. (Apostolska dela 15:28, 29)

Pavel je na drugem oznanjevalskem potovanju obiskal Berojo v današnji Grčiji. Tamkajšnji Judje so željno prisluhnili njegovemu sporočilu in vsak dan preverjali v Svetih spisih, kar jim je povedal. Nato pa je bil zaradi nasprotovanja spet prisiljen oditi, tokrat v Atene. Pred tamkajšnjimi izobraženci je imel izjemen govor, ki je pravi zgled tega, kako pričevati taktno, sprevidevno in vešče.

Po tretjem oznanjevalskem potovanju je odšel v Jeruzalem. Ko je prišel v tempelj, je nekaj Judov zanetilo nemire in ga hotelo ubiti. Vmes so posegli rimski vojaki in ga prijeli, da bi ga zaslišali. Ker je bil rimski državljan, se je kasneje zagovarjal pred rimskim deželnim upraviteljem Feliksom. Judje niso mogli pred njim dokazati nobene od svojih obtožb. Pavel je hotel preprečiti, da bi ga deželni upravitelj Fest, Feliksov naslednik, izročil Judom, zato je dejal: »Na cesarja se sklicujem!« Fest pa mu je odvrnil: »K cesarju pojdeš.« (Apostolska dela 25:11, 12)

Pavla so z ladjo odpeljali v Italijo na sojenje. Na poti je doživel brodolom, zato je moral prezimiti na Malti. Ko je navsezadnje prišel v Rim, je dve leti stanoval v neki najeti hiši. Kljub temu da je bil ta vedno goreči apostol zastražen, je še naprej oznanjeval Božje kraljestvo vsem, ki so ga obiskali.

(Vir: Apostolska dela 11:22–28:31)