Kaj se je zgodilo z »zaposlitvijo za vse življenje«?

GRAHAM * je 37 let delal za veliko avstralsko družbo. Proti koncu svojih 50-ih let je nepričakovano dobil sporočilo, da njegove storitve potrebujejo le še nekaj tednov. Razumemo lahko, kako je bil zbegan, začuden in zelo zaskrbljen glede prihodnje blaginje. ‚Kaj se je zgodilo z mojo »zaposlitvijo za vse življenje«, za katero sem mislil, da mi je zajamčena do upokojitve?‘ je razmišljal Graham.

Seveda izguba zaposlitve ni nič nenavadnega, pa tudi novega ne. Toda njen obseg na svetovni lestvici je sedanji generaciji uslužbencev nekaj novega. Nedvomno je zanjo mnogo razlogov, toda glavni je očitno tako imenovano zmanjševanje števila zaposlenih. Kaj pa je to in kako je do tega prišlo?

Spremembe na delovnem mestu

Današnja ekonomija postaja vse bolj globalna. To se je še posebej začelo uresničevati v Združenih državah v poznih 1970-ih letih, ko so podjetja opazila, da vse več potrošnikov kupuje avtomobile, elektroniko in mnoge druge izdelke iz tujine.

Da bi postala konkurenčna in da bi zmanjšala stroške proizvodnje, so ameriška podjetja začela zmanjševati število delavcev ter izboljševati metode in opremo. Tehniko, s katero so zmanjševali delovno silo, so poimenovali zmanjševanje števila zaposlenih. Postopek pa je opisan kot »zmanjševanje obsega organizacijske delovne sile, običajno povezan z začasno brezposelnostjo, spodbujanjem k zgodnji upokojitvi, s premestitvami in naravnim zmanjševanjem števila zaposlenih«.

Nekaj let je zmanjševanje števila zaposlenih prizadelo večinoma proizvodne delavce. Toda proti koncu 1980-ih in na začetku 1990-ih let se je ta proces začel vse bolj širiti tudi na pisarniške delavce, še posebej vodstvene kadre. Ti tokovi so kmalu prizadeli vse industrializirane narode. In z nadaljnjim finančnim pritiskom so vlade in drugi delodajalci iskali zmanjševanje stroškov z nadaljnjim zmanjševanjem števila zaposlenih.

Za mnoge delavce zagotovljeno delovno mesto ni več obstajalo. Uslužbenec nekega sindikata je pisal: »Ljudje, ki so bili 10, 15, 20 let zvesti delavci, vidijo, kako so njihovo brezpogojno pogodbo o delu raztrgali in jih vrgli na cesto.« Delorese Ambrose v svoji knjigi Healing the Downsized Organization pojasnjuje, da so leta 1956 skovali izraz »človek organizacije« za opis značilnega uslužbenca. Takole dodaja: »Bodisi da je delal kot sindikalni delavec ali kot upravnik, je predal vso svojo ekonomsko blaginjo, družbeno življenje in zvestovdanost organizaciji v zameno za varnost – zaposlitev za vse življenje. Seveda se ta pogodba v sodobni združbi razveljavi.«

Na milijone delavcev po vsem svetu je izgubilo službo zaradi zmanjševanja števila zaposlenih in nobena skupina uslužbencev ni ostala nedotaknjena. Samo v Združenih državah je bilo število takih uslužbencev precejšnje in milijoni so bili ob stalno zaposlitev. Podobno zmanjševanje števila zaposlenih se je pojavilo v mnogih drugih državah. Toda same hladne statistike ne sporočajo človeške bede, ki je za tem.

 Nasprotni učinki

Graham, ki smo ga omenili na začetku tega članka, je dejal: »Človek res psihično trpi.« Svoj odpust je primerjal z »boleznijo ali grobim telesnim spopadom«.

Ljudje, ki jim zvestobe ne poplačajo, se počutijo izdane, ker njihova žrtev za podjetje ni cenjena. Ni več zaupanja, še posebej ko mnogi direktorji dobijo visoke plače zaradi zmanjševanja števila zaposlenih v podjetju. Poleg tega pa je pri nezaposlenem še dodatno tveganje, da zaradi nepričakovane izgube rednega dohodka ne bo mogel več odplačevati hipotečnih posojil, drugih dolgov, zdravstvenega zavarovanja za družinske člane in šolnine ter ohraniti svojega življenjskega stila, konjičkov in osebne lastnine. Tako se pojavijo občutki obupa in brezvrednosti.

Stalno, smiselno delo veliko prispeva k občutkom osebne veljave, zamislite pa si, kako uničujoče deluje nezaposlenost na invalidne, nekvalificirane ali starejše ljudi. Neka avstralska raziskava je odkrila, da so bili zelo verjetna tarča odpustov ljudje med 45. in 59. letom. To pa je starostna skupina, ki se najteže prilagaja na spremembe.

Ali obstaja kak izhod? Zaposlitev s polovičnim delovnim časom ali slabše plačano delo imata gotovo prednost pred nezaposlenostjo. Toda posledica je lahko nižji življenjski standard. In ugotovili so, da le približno tretjina odpuščenih delavcev sčasoma dobi zaposlitev s tolikšno plačo, kot je bila prejšnja. To je še dodaten stres za družinsko življenje.

Celo trenutna zaposlitev morda ne prispeva k duševnemu miru. To pa zato, ker ima možnost izgube zaposlitve v prihodnosti komaj opazen, a uničujoč učinek. V knjigi Parting Company piše: »Predvidevanje izgube zaposlitve je kakor izbiranje najboljšega načina, da bi vas povozil tovornjak. Redko lahko preizkusite še najbolj izvirne zamisli, ker običajno tovornjaka, oziroma odpusta, ne vidite, dokler vas ne povozi.«

Kako nezaposlenost vpliva na mlade? Po raziskavi, ki jo je naredilo ministrstvo za izobraževanje in znanost, so takole sklenili: »Eden glavnih zunanjih dokazov, da je kdo postal odrasel, je bila pridobitev zaposlitve s polnim delovnim časom, kar je bil znak začetka ‚prave‘ odraslosti, v svetu in med pravili odraslih, spremljala pa jo je finančna neodvisnost.« Če torej zaposlitev daje občutek začetka prave odraslosti, je lahko nezaposlenost za mlade uničujoča.

Preživeti nezaposlenost

Spopadanje z izgubo zaposlitve bi lahko primerjali s hojo po minskem polju. V knjigi Parting Company je navedeno, da so najpogosteje izražena čustva jeza, sram, strah, žalost in samopomilovanje. Spopadanje z  njimi je težavno. Avtor opaža: »Pred vami je zahtevna naloga – odločanje glede prihodnosti. Za to nalogo niste prosili, verjetno ne veste, kako nadaljevati, in nenadoma se morda počutite zelo osamljene.« Eden najtežjih problemov, s katerimi se spopadajo brezposelni, pa je, kako nenaden odpust pojasniti družini.

Toda obstajajo nekateri praktični načini, po katerih se je mogoče spopasti z zmanjševanjem števila zaposlenih, ko to doleti vas. Prvi korak je, da takoj začnete skromneje živeti, tako da načrtujete in živite preprostejši življenjski slog, kakor ste ga bili vajeni živeti prej.

Tu je nekaj predlogov, ki vam lahko pomagajo spoprijeti se s to okoliščino, čeprav je povsem ne rešijo. Najprej se morate zavedati, da je nepričakovana izguba zaposlitve dandanes dejstvo. Zato ne glede na svojo starost in izkušnje načrtujte to možnost v načinu svojega življenja.

Drugo, bodite previdni, da si ne bi nakopali kakršnega koli velikega dolga za reči, ki niso nujne za to, da ste siti in oblečeni. Živite po svojih zmožnostih in ne mislite, da lahko krijete dolgove s pričakovanim prihodkom od napredovanja oziroma rednih dvigov plače. Sporočilo današnje ekonomije je: morda ne obstaja dolgoročna prihodnost, na katero se lahko zanesete.

Tretje, poiščite načine, da si poenostavite življenje in zmanjšate sedanje finančne obveznosti. K temu spada tudi to, da se znebite dolgov za reči, ki niso nujno potrebne za razumno preprost in zdrav življenjski slog.

Četrto, preglejte svoje življenjske cilje, duhovne in svetne, ter jih prenovite. Potem lahko skrbno pretehtate vse odločitve glede na svoje cilje in ocenite, kako bodo te vplivale na vaše življenje.

Na koncu pa, ne glejte hrepeneče na življenjski slog drugih v vaši skupnosti, ki živijo manj skromno, da si ne bi začeli želeti tistega, kar imajo oni, in vas ne bi mikal njihov način življenja.

To je le nekaj predlogov, ki lahko vam in vaši družini pomagajo ogniti se pastem zanašanja na negotovo bogastvo v zelo negotovem svetu in se osvoboditi mnogih skrbi, povezanih s sodobnim življenjskim slogom.

Navajamo Felixa Rohatyna, nekdanjega uslužbenca v investicijski banki, ki je rekel: »Nekaj temeljnega je narobe v naši družbi, če zaradi nezaposlenosti enega človeka drugi bogati.« Ta sistem je v temelju tako napačen, da bo kmalu nadomeščen s svetom, v katerem bo izraz ‚zaposlitev za vse življenje‘ dobil pomen, ki presega našo sedanjo predstavo. (Izaija 65:17–24; 2. Petrov 3:⁠13)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 14]

‚Nekaj temeljnega je narobe, če zaradi nezaposlenosti enega človeka drugi bogati.‘

[Slika na strani 15]

Poiščite načine za poenostavitev življenja