Zemlja – ali so bili njeni ‚temelji postavljeni‘ po naključju?

DA NA Zemlji ne bi bilo skrajnih temperatur, mora krožiti okoli Sonca na pravi oddaljenosti. V drugih osončjih so odkrili planete, ki krožijo okrog zvezd, podobnih Soncu, in za katere menijo, da so v ‚za bivanje primernem področju‘, to pomeni, da lahko ohranjajo tekočo vodo. Toda celo ti tako imenovani za bivanje primerni planeti morda še vedno niso ustrezni za človeško življenje. Morajo se namreč tudi vrteti s pravo hitrostjo in biti prave velikosti.

Če bi bila Zemlja samo malenkost manjša in lažja, bi bila gravitacijska sila šibkejša in veliko Zemljine dragocene atmosfere bi ušlo v vesolje. To je videti pri Luni in dveh planetih, Merkurju in Marsu. Ker so manjši in lažji od Zemlje, imajo malo atmosfere oziroma je sploh nimajo. Kaj pa, če bi bila Zemlja malenkost večja in težja?

Potem bi bila njena gravitacija močnejša in lahki plini, na primer vodik in helij, bi dlje časa izhajali iz atmosfere. »In kar je še važnejše,« je pojasnjeno v znanstvenem učbeniku Environment of Life, »občutljivo ravnovesje med plini v atmosferi bi se podrlo.«

Ali pa razmislite samo o kisiku, ki pospešuje gorenje. Če bi ga bilo za 1 odstotek več, bi bilo več gozdnih požarov. Če pa bi bilo po drugi strani vedno več ogljikovega dioksida, toplogrednega plina, bi občutili posledice preveč segrete Zemlje.

Zemljina orbita

Nadaljnja idealna značilnost je oblika Zemljine orbite. Če bi bila ta orbita bolj eliptična, bi morali prenašati neznosne ekstremne temperature. Tako pa je Zemljina orbita skoraj krožna. Seveda bi se razmere spremenile, če bi šel v bližini mimo velik planet, kakor je na primer Jupiter. V zadnjih letih so znanstveniki odkrili dokaze, da imajo nekatere zvezde velike planete, podobne Jupitru, ki krožijo zelo blizu njih. Mnogi od teh Jupitru podobnih planetov imajo ovalne orbite. V takih sistemih bi bil vsak Zemlji podoben planet v težavah.

Astronom Geoffrey Marcy je te zunanje planetne sisteme primerjal s štirimi planeti:  Merkurjem, Venero, Zemljo in Marsom, ki so notranji planeti našega Osončja. Marcy je v nekem intervjuju vzkliknil: »Poglejte, kako popolna je ta [ureditev]. Je kakor dragulj. Imate krožne orbite. Vse so v isti ravnini. Vse potekajo v isto smer. [. . .] To je skoraj nadnaravno.« Ali se to res lahko pojasni z naključjem?

Naše Osončje ima še eno čudovito značilnost. Veliki planeti, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun, krožijo okrog Sonca varno oddaljeni od nas. Ne ogrožajo nas, temveč imajo življenjsko pomembno vlogo. Astronomi so jih primerjali z ‚nebesnimi sesalniki‘, ker njihova gravitacija vsesa velike meteorje, ki bi sicer lahko ogrozili življenje na Zemlji. Zemlji so prav zares ,temelji postavljeni‘ zelo dobro. (Job 38:4) Njena velikost in položaj v našem Osončju sta ravno pravšnja. To pa še ni vse. Zemlja ima tudi druge edinstvene značilnosti, bistvene za človeško življenje.

Kisik in fotosinteza

Kisikovi atomi sestavljajo 63 odstotkov mase živih organizmov na Zemlji. Poleg tega kisik v gornji plasti atmosfere ščiti rastline in živali na Zemlji pred Sončevimi ultravijoličnimi žarki. Toda kisik hitro reagira z drugimi elementi, z železom na primer povzroča rjo. Kako se potem v atmosferi ohranja 21-odstotna raven tega zelo reaktivnega elementa?

Odgovor je v fotosintezi – sijajnem procesu, pri katerem rastlinstvo Zemlje s pomočjo sončne svetlobe izdeluje hrano. Stranski proizvod fotosinteze je kisik, vsak dan se ga v atmosfero sprosti več kot milijardo ton. »Brez fotosinteze,« je pojasnjeno v The New Encyclopædia Britannica, »se ne bi ustavila le temeljna preskrba s hrano, temveč bi Zemlja nazadnje ostala brez kisika.«

V naravoslovnih učbenikih je stopenjski proces fotosinteze pojasnjen na več straneh. Nekaterih stopenj se še ne razume povsem. Evolucionisti ne morejo razložiti, kako se je vsaka stopnja razvila iz nečesa preprostejšega. Zdi se, da je prav vsaka stopnja  nepoenostavljivo kompleksna. »Ni nekega splošno sprejetega gledišča o nastanku procesa fotosinteze,« priznavajo v The New Encyclopædia Britannica. Neki evolucionist je problem skušal prikriti z izjavo, da je fotosintezo »iznašlo [. . .] nekaj pionirskih celic«.

Ta sicer neznanstvena izjava pa odkriva še nekaj osupljivega: za fotosintezo so potrebne celične stene, znotraj katerih lahko proces varno poteka, in da se ta proces lahko nadaljuje, se mora celica razmnoževati. Ali se je vse to kar naključno zgodilo v nekaj ‚pionirskih celicah‘?

Od samoreproduktivne celice do človeka

Koliko je možnosti, da se atomi zberejo in sestavijo najpreprostejšo samoreproduktivno celico? Christian de Duve, znanstvenik in Nobelov nagrajenec, v svoji knjigi A Guided Tour of the Living Cell priznava: »Če enačite verjetnost rojstva bakterijske celice z verjetnostjo, da bi se njeni sestavni atomi naključno zbrali, niti večnost ne bi zadostovala za nastanek take bakterije.«

Pa si zdaj, ko smo prišli do sem, poglejmo še velikanski preskok z ene bakterijske celice na milijarde specializiranih živčnih celic, ki sestavljajo človekove možgane. Znanstveniki opisujejo človekove možgane kot najbolj zapleteno fizično strukturo v znanem vesolju. In res so edinstveni. Velikim predelom človekovih možganov pravijo na primer tudi asociacijska področja. Ta področja analizirajo in razlagajo informacije, ki prihajajo iz čutilnega dela možganov. Eno od asociacijskih področij za vašim čelom vam omogoča, da lahko premišljujete o čudesih vesolja. Ali se lahko obstoj teh asociacijskih področij res pojasni z naključnimi procesi? »Ekvivalentov značilnih delov teh področij ni najti pri nobeni drugi živali,« priznava evolucionist dr. Sherwin Nuland v svoji knjigi The Wisdom of the Body.

Znanstveniki so dokazali, da človekovi možgani obdelujejo informacije veliko hitreje kakor najmočnejši računalnik. Pri tem pa ne pozabite, da je sodobna računalniška tehnika rezultat več desetletij človekovega prizadevanja. Kako pa je s prekašajočimi človekovimi možgani? Znanstvenika John Barrow in Frank Tipler v svoji knjigi The Anthropic Cosmological Principle priznavata: »Med evolucionisti se je oblikovalo splošno mnenje, da je razvoj inteligentnega življenja, s podobno sposobnostjo obdelave informacij, kakršno ima Homo sapiens, tako neverjeten, da se najbrž ni zgodil na nobenem drugem planetu v vsem vidnem vesolju.« Omenjena znanstvenika sta sklenila, da je naš obstoj »izredno srečno naključje«.

Ali se je vse zgodilo po naključju?

In do kakšnega sklepa ste prišli vi? Ali bi lahko vesolje z vsemi svojimi čudesi res nastalo po naključju? Ali se ne strinjate, da mora prav vsako veliko glasbeno delo imeti skladatelja in da morajo biti glasbila precizno nastavljena, da bi skladba prijetno zvenela? Kako pa je z našim veličastnim vesoljem? »Živimo v zelo precizno nastavljenem vesolju,« opaža matematik in astronom David Block. In njegov sklep? »Naše vesolje je dom. In menim, da ga je oblikoval Bog.«

Če ste do takšnega sklepa prišli tudi vi, se boste prav gotovo strinjali z biblijskim opisom Stvarnika, Jehova: »On je naredil zemljo s svojo močjo, utemeljil svet s svojo modrostjo in s svojo razumnostjo razpel nebo.« (Jeremija 51:15, SSP)

[Okvir/slika na strani 8, 9]

POSEBEN PLANET

»Posebne razmere na Zemlji, ki izhajajo iz njene idealne velikosti, elementarne sestave in skoraj krožne orbite ob ravno pravšnji oddaljenosti od dolgožive zvezde, Sonca, so omogočile, da se je na njeni površini nakopičila voda. Že samo zamisliti si je težko, da bi se življenje začelo brez vode.« (Integrated Principles of Zoology, šesta izdaja)

[Vir slike]

NASA photo

 [Okvir/slika na strani 10]

ŽIVLJENJE – ALI JE NASTALO PO NAKLJUČJU?

V neki knjigi iz leta 1988 skuša avtor pojasniti, kako bi lahko življenje nastalo po naključju. Ocena knjige je bila v reviji Search, ki jo je izdalo Avstralsko in novozelandsko združenje za napredek znanosti. L. A. Bennett, znanstveni pisec, je na samo eni strani knjige našel »16 zelo teoretičnih izjav, od katerih je verodostojnost vsake odvisna od prejšnje«. Kaj je Bennett sklenil, ko je prebral celo knjigo? »Veliko lažje je,« je zapisal, »sprejeti, da je nadvse ljubeči Stvarnik naenkrat ustvaril življenje in da ga vodi po svojih teleoloških [smotrnih] poteh [. . .], kakor sprejeti nešteto ‚slepih naključij‘, potrebnih v podporo avtorjevih tez.«

[Slike]

Fotosinteza je nujna za pridobivanje hrane in kroženje kisika

Odkod Zemljine idealne značilnosti, ki so nujne za ohranjanje življenja?

Znanstveniki opisujejo človekove možgane kot najbolj zapleteno fizično strukturo v vesolju. Kako bi se lahko razvili po naključju?

[Vir slike]

Foto: Zoo de la Casa de Campo, Madrid

Monte Costa, Sea Life Park Hawaii

[Slike na straneh 8, 9]

Velikost planetov v pravem razmerju

Sonce

Merkur

Venera

Zemlja

Mars

Jupiter

Saturn

Uran

Neptun

Pluton

[Vir slike]

Sonce: National Optical Astronomy Observatories; Merkur, Jupiter in Saturn: Courtesy of NASA/JPL/Caltech/USGS; Venera in Uran: Courtesy of NASA/JPL/Caltech; Zemlja: NASA photo; Mars: NASA/JPL; Neptun: JPL; Pluton: A. Stern (SwRI), M. Buie (Lowell Obs.), NASA, ESA