Ko mačke podivjajo

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

POČASI se premika naprej, glavo ima spuščeno, oči so osredotočene – plenilec zasleduje svoj plen. Prihuli se k tlom in obstane. Mišice pod rumenkastorjavim krznom drgetajo. Nato kakor puščica, izstreljena z lokom, naskoči osupel plen. Z zamahom svoje krempljaste tace mačka oplazi svojo žrtev in jo pribije k tlom.

Prizorišče tega boja na življenje in smrt ni Afrika, ampak Avstralija. Ta gibčna žival ni kakšen mogočen lev, ampak drobna zver, znana kot prostoživeča domača mačka. Ocenili so, da po tropskih džunglah skrajnega severa Avstralije, hladnem višavju avstralskega juga in žgočih puščavah osrednjega nižavja preži 12 milijonov prostoživečih domačih mačk.

Kakšna je prostoživeča domača mačka?

Avstralske prostoživeče mačke so po videzu podobne domačim mačkam, ki so pravzaprav njihove prednice. Kožuh je enakih barv – črn, bel, siv in oranžnorjav – in enakih vzorcev, med drugim je lahko lisast, enobarven ali pa progast. Vendar imajo pogosteje bolj mišičast vrat in ramena kakor njihove sorodnice, domače mačke. Samci tehtajo od 3 do 6 kilogramov, samice pa od 2 do 4 kilograme. Domače mačke so večinoma odvisne od ljudi, prostoživeče mačke pa so popolnoma neodvisne in zavračajo stik s človekom.

 Predniki teh mačk so prišli s prvimi evropskimi izseljenci v Avstralijo in se v 19. stoletju razširili po celini. Mnoge mačke so pobegnile v naravo. Druge so v 1880-ih namenoma spustili, da bi pokončale zajce, ki so uničevali pašnike. Mačke so se kmalu privadile na nov dom in postale ena od najbolj razširjenih vrst, ki so jih pripeljali v Avstralijo. Danes jih najdemo po vsej Avstraliji, med drugim tudi na mnogih majhnih zunanjih otokih.

Izredno prilagodljivi priseljenci

Prostoživeče domače mačke imajo zelo veliko potomcev. Samica ima v svojem prvem letu leglo z do sedem mladičev. Nato ima letno do tri legla, v katerih je od štiri do sedem mladičev. Samica je plodna do konca življenja, kar pomeni sedem ali osem let. V sedmih letih bi ena sama samica lahko imela, če bi vsako leto skotila tri samice in tri samce, pa tudi njene potomke enako, več tisoč potomcev.

Toda številno potomstvo ni dovolj za preživetje v avstralskem ostrem podnebju. Mačke pogosto lovijo v večernem hladu ali zgodaj zjutraj. Podnevi, ko je vroče, spijo v votlih deblih ali zajčjih rovih. Poleg tega so mačke osvojile celo najbolj negostoljubne puščave, saj za preživetje ne potrebujejo vode – vso potrebno tekočino lahko dobijo iz mesa živega plena.

Prostoživeče domače mačke imajo tudi prilagodljiv jedilnik. Čeprav imajo najraje zajca, pa Služba za narodne parke in prostoživeče živali Novega južnega Walesa poroča: »Mačke ubijajo in jedo več kot 100 avstralskih avtohtonih vrst ptic, 50 vrst sesalcev in vrečarjev, 50 vrst plazilcev in veliko žab ter nevretenčarjev.« Pa še velik apetit imajo. Samec vsak dan zaužije hrano, ki je po teži enaka 5 do 8 odstotkom njegove telesne teže. Pri samici, ki ima mladiče, pa je ta številka lahko tudi 20 odstotkov. Na nekem oddaljenem otoku je 375 mačk pospravilo v enem samem letu 56.000 zajcev in 58.000 morskih ptic.

Večina avstralskih avtohtonih živali se ne more kosati s to plenilko. Razširjeno mnenje je, kot pravi okoljski časopis Ecos, da so prav prostoživeče domače mačke zaradi svojega roparskega vedenja krive za »omejen uspeh programov, s katerimi skušajo vrniti ogrožene živali v sušne predele Avstralije«.

Ljubljenčki ali nadležneži?

Mačke so že iz časa starega Egipta priljubljeni hišni ljubljenčki. V Avstraliji ima 37 odstotkov gospodinjstev vsaj eno mačko. Večina teh mačk ni sterilizirana in neželene mladičke včasih zavržejo v bližnje grmovje, kjer odrastejo, se razmnožujejo in povečajo populacijo prostoživečih domačih mačk.

Kaj lahko storite, da očarljivi ljubljenček ne postane okoljska katastrofa? Avstralska služba za narodne parke in prostoživeče živali priporoča naslednje: Mačka naj bo doma, še posebej ponoči. Dajajte ji dovolj hrane. Lastništvo označite z ovratnico, obeskom ali vsadkom z mikročipom. Živali obesite okoli vratu tri večje zvončke, zato da posvarite prostoživeče živali. Mačko dajte sterilizirati oziroma kastrirati. Okoli hiše postavite ograjo, da ne bo mogla ven in bo ostala na dvorišču.

Udejanjanje teh predlogov zahteva čas in denar. Toda za avstralske ljubitelje mačk je to morda majhna cena.

[Slika na strani 20]

Ena od 12 milijonov avstralskih prostoživečih domačih mačk

[Vir slike]

Joel Winter/NSW National Parks and Wildlife Service, Australia

[Navedba vira slike na strani 21]

With permission of The Department of Natural Resources and Mines