Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Skrivnostni afriški krogi

Skrivnostni afriški krogi

Skrivnostni afriški krogi

Po pokrajini v jugozahodni Afriki so v 2000-kilometrskem pasu ob zahodnem robu puščave Namib posejane zaplate gole, peščene prsti s premerom od dveh do desetih metrov. Vsako zaplato obdaja obroč visoke trave. Nekaterim obiskovalcem se krogi na zemlji zdijo podobni izpuščajem pri noricah ali lisam, ki jih pustijo velikanske kaplje dežja. Po krajevnem izročilu naj bi ti krogi imeli magične moči. Nekatera plemena verjamejo, da krogi obdajajo grobove Grmičarjev oziroma Bušmanov, ki so umrli v enem od številnih spopadov s kolonialisti v minulih stoletjih.

Ta pojav že dolgo skušajo pojasniti tudi znanstveniki. Zaradi domneve, da se krogi sčasoma premaknejo, so raziskovalci leta 1978 središča nekaterih krogov označili s kovinskimi palicami. Dvaindvajset let pozneje so bili krogi še vedno na istem mestu. O njihovem izvoru je bilo veliko teorij. Kot poroča londonski časopis The Daily Telegraph, naj bi med drugim šlo za »delovanje termitov, zastrupitev s toksičnimi avtohtonimi rastlinami, onesnaženje z radioaktivnimi minerali in celo za noje, ki se kopajo v prahu«. Profesorica botanike Gretel van Rooyen z Univerze v Pretorii (Južnoafriška republika) je vodila nedavno raziskavo, s katero so skušali razvozlati ta pojav. Poroča: »Preizkusili smo vsako teorijo, eno za drugo, in vse so padle v vodo.«

Pomembno je morda, da so raziskovalci ugotovili, da je trava ovenela, ko so jo presadili v prst, vzeto iz notranjosti krogov. V prsti, vzeti iz obročev, pa je dobro rasla, kar potrjuje razliko med prstjo na teh dveh področjih. Čeprav začetno testiranje prsti ni dalo nobene razlage, Van Rooyenova upa, da bodo z masnim spektrometrom dobili dodatne informacije. Sprašuje se, ali zemlja v krogih vsebuje toksične elemente. »Tudi če jih najdemo,« je rekla Van Rooyenova za New Scientist, »je naslednji problem, kako so prišli tja.« Trenutno ostajajo krogi ena mnogih osupljivih skrivnosti zemlje.

[Navedba vira slike na strani 27]

Courtesy of Austin Stevens