Biblijsko gledišče

Kako gleda Bog na predmete, ki jih ljudje uporabljajo pri čaščenju?

Raba predmetov pri molitvi je običajna v budizmu, hinduizmu, islamu, judaizmu, rimskem katolicizmu in vzhodnem pravoslavju. Zato na milijone ljudi v skoraj vseh deželah sveta verjame, da jim takšni predmeti pomagajo, ko se želijo bližati Bogu, doseči njegovo naklonjenost ali pridobiti njegov blagoslov. Kaj lahko glede tega izvemo iz Biblije?

RABA predmetov pri molitvi ima že večtisočletno zgodovino. Tako v The Catholic Encyclopedii piše, da so na mestu, kjer so bile nekoč Ninive, arheologi izkopali »podobi žensk s krili, ki sta stali pred svetim drevesom in molili; [. . .] v levi [roki] sta držali venec oziroma rožni venec«.

Za kaj se uporablja rožni venec? Omenjena enciklopedija odgovarja: »Kadar je treba neko molitev zelo velikokrat ponoviti, je prikladneje, da si človek pri tem pomaga s kako pripravo, kakor pa da šteje na prste.«

Molilni mlinčki pa glede ponavljanja molitev pomenijo še korak dlje. Že vsak obrat mlinčka (bodisi da ga vrti človek z roko bodisi da ga poganja veter, voda ali pa elektrika) je namreč po prepričanju nekaterih enakovreden molitvi. Ob vrtenju mlinčka pogosto ponavljajo mantre – skrivnostne formule oziroma izreke. Razmislimo, kako na vse to gleda Bog.

»Ne ponavljajte vedno znova istih stvari«

Jezus Kristus, ki ga celo milijoni tistih, ki niso kristjani, priznavajo za Božjega preroka, je pojasnil, kako na ponavljanje molitev gleda Stvarnik, ko je rekel: »Pri molitvi pa ne ponavljajte vedno znova istih stvari, kakor to počnejo pripadniki drugih narodov, ker mislijo, da bodo uslišani zaradi mnogih besed.« * (Matej 6:7)

 Če torej Bog noče, da bi »ponavlja[li] vedno znova iste stvari«, ali ni potem logično, da so zanj nesprejemljivi tudi predmeti, ki se uporabljajo za takšne molitve? Zato v Bibliji ne moremo najti niti enega primera, da bi kdo od zvestih služabnikov pravega Boga pri čaščenju uporabljal rožni venec, molilni mlinček ali kak drug predmet. To nam postane še bolj logično, če razumemo, kaj pravzaprav je molitev in čemu je namenjena.

Molitev, ki ugaja Bogu

Jezus je v vzorčni molitvi jasno pokazal, da je Bog naš »Oče«. Naš Stvarnik namreč ni neka skrivnostna sila oziroma bitje, ki mu ni mar za nas in bi ga bilo treba zadovoljiti z zaklinjanjem, obredi ali mantrami. Je ljubeč Oče in želi, da bi ga tudi mi sprejeli za takšnega in ga imeli radi. »Ljubim Očeta,« je rekel Jezus. (Janez 14:31) Prerok v staroveškem Izraelu je prav tako rekel: »O GOSPOD, ti si oče naš.« (Izaija 64:8)

Kako pa se lahko z Jehovom, našim duhovnim Očetom, zbližamo? (Jakob 4:8) Kakor pri vsakem odnosu se tudi z Bogom lahko zbližamo z obojestransko komunikacijo. On nam »govori« po svoji navdihnjeni Besedi Bibliji, saj nam po njej odkriva svoje ravnanje, osebnost in to, kakšen namen ima z nami. (2. Timoteju 3:16) Mi pa mu govorimo v molitvi. Seveda mora biti takšna molitev iskrena in zaupna, ne pa formalna in rutinska.

Razmislimo: Kako se normalni, inteligentni otroci pogovarjajo z ljubečimi starši, s katerimi so si blizu? Ali bi se kdaj z njimi pogovarjali tako, da bi ponavljali iste besede ali stavke in pri tem morda še s kakšnim pripomočkom šteli, kolikokrat so jih izrekli? Seveda ne! Z njimi govorijo smiselno in spoštljivo, iz srca.

Precej podobno bi moralo biti z našo molitvijo k Bogu. Njemu lahko resnično povemo prav vse, kar nas bremeni. V Filipljanom 4:6, 7 piše: »Ne delajte si nobenih skrbi, ampak v vsem naznanjajte svoje prošnje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem. In Božji mir [. . .] [bo] stražil vaše srce in um.« Seveda je naravno, da takrat, kadar nas kaj zelo skrbi, glede tega velikokrat molimo. Vendar to še zdaleč ni isto kakor molitev, pri kateri bi od besede do besede ponavljali nekaj na pamet naučenega. (Matej 7:7–11)

V Bibliji najdemo veliko primerov molitev, ki so ugajale Bogu, na primer psalme (pesmi), pa tudi molitve, ki jih je izrekel sam Jezus. * (Psalm 17 in 86 z nadpisoma; Luka 10:21, 22; 22:40–44) Eno od Jezusovih zadnjih molitev najdemo v 17. poglavju Janezovega evangelija. Vzemite si nekaj minut in jo preberite. Pri tem bodite pozorni na to, kako je Jezus izlil svoje srce Bogu. Ne spreglejte tudi, kakšno nesebičnost odseva njegova molitev – kakšno globoko ljubezen je v njej pokazal do svojih sledilcev. »Sveti Oče,« je rekel, »prosim te, da jih [. . .] varuješ zaradi hudobnega« oziroma Satana. (Janez 17:11, 15)

Ali v Jezusovih besedah zasledite že kanček neosebnega in mehaničnega obreda? Nikakor. Kako dober zgled nam je s tem dal! Da, vsi, ki bi se radi zbližali s pravim Bogom, bi ga morali spoznati in tako točno izvedeti, kakšna oseba je. Nato pa bi morali zaradi ljubezni do njega, ki vznikne iz tega spoznanja, zavrniti verske navade in običaje, ki mu ne ugajajo. Jehova takšnim govori: »Jaz bom vaš oče, vi pa mi boste sinovi in hčere.« (2. Korinčanom 6:17, 18)

[Podčrtni opombi]

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Ali nam dejstvo, da je Jezus nasprotoval ponavljanju molitev, pove kaj o tem, ali je prav uporabljati rožne vence in molilne mlinčke? (Matej 6:7)

▪ Kako naj bi gledali na Boga, kar bi se moralo videti iz naših molitev? (Izaija 64:8)

▪ Kako bo na nas gledal Bog, če bomo zavrnili verske laži? (2. Korinčanom 6:17, 18)