Vabljeni na afriško tržnico

EDEN od najboljših načinov, da spoznate kulturo, navade in kuhinjo kake države, je ta, da obiščete njeno tržnico. Tam lahko opazujete domačine, okušate njihovo hrano in kupujete, kar prodajajo. Spoznavate lahko tudi zanimive trgovce, ki bodo dali vse od sebe, da se bodo lahko z vami sporazumevali – ne glede na jezik, ki ga govorite.

Težko boste še kje drugje našli tako čudovite tržnice, kot so te v Afriki. Na njih kar mrgoli ljudi in lahko najdete vse, kar si zaželite. Tam lahko začutite utrip Afrike. Pridite z mano na tipično tržnico tukaj v Douali v Kamerunu.

Do tržnice po afriško

V mnogih velikih afriških mestih se do tržnice najceneje in najhitreje pride z motornim kolesom. Na skoraj vsakem uličnem vogalu se najde kdo, ki vam ponuja takšen prevoz. Če ste dovolj pogumni, se lahko z enim izmed njih dogovorite, da vas pelje. V Kamerunu je to priljubljeno prevozno sredstvo neprekosljivo zaradi cene in hitrosti.

Za tiste malo manj avanturistične je na voljo tudi veliko taksijev. Pogosto se kar nekaj potnikov nagrmadi v en avtomobil, zato da si delijo stroške.

Stotine stojnic

Tisti, ki prvič obišče tržnico, je prevzet nad velikim številom ljudi in stojnic vzdolž ulic. Trume ljudi, tudi otroci, na glavi nosijo trgovsko blago. Če pogledamo podrobneje, lahko vidimo, da v svojih košarah med drugim nosijo žive piščance, olupljene pomaranče in različna zdravila.

Stotine lesenih pultov je obloženih z zelenjavo, kot so zelje, korenje, kumare, jajčevci, buče, stročji fižol, sladek krompir, paradižnik, jam in različne vrste zelene solate. Obiskovalci z drugih celin verjetno ne bodo poznali vseh pridelkov, saj nekateri najbolj priljubljeni med domačini drugje niso tako običajni. Verjetno so najlepše stojnice tiste, na katerih prodajajo rdečo in rumeno papriko, ki je tako sveža, da se kar lesketa na jutranjem soncu. Na mnogih stojnicah ponujajo avokado,  banane, grenivke, melone, ananas, pomaranče in limone. Vse je videti tako okusno, pa še cene so privlačne! Jama, manioke in riža – glavnih domačih pridelkov – je skupaj z uvoženo čebulo in česnom v obilju.

Na eni izmed tržnic v Douali veliko prodajalcev na stojnicah pripada ljudstvoma Hausa in Fula. Ti trgovci izstopajo po svojih tipičnih dolgih modrih, belih ali rumenih oblačilih, ki se imenujejo gandouras ali boubous, in po prijateljskem pozdravu v jeziku fulfuldo. Za tržnice je značilno sproščeno ozračje. Na tem obisku je Ibrahim, trgovec na eni od stojnic, izbral tri velike čebule in mi jih podaril. »Povej ženi, naj jih napolni z začinjenim rižem in nato počasi kuha,« mi priporoča.

Malo naprej prodajajo sveže meso – večinoma goveje in kozje. Močni moški na ramenih nosijo velike zaklane živali in jih odlagajo na mize. Mesarji, ki spretno vihtijo dolge nože, vabijo stranke, naj si izberejo kos mesa. Žive koze, piščanci in prašiči so naprodaj za tiste, ki bi zakol raje opravili sami.

Privoščite si kaj za pod zob

Na afriških tržnicah je vedno tudi kakšen prostor, kjer lahko kaj prigriznete. Nekateri goste privabljajo z bučno glasbo, vendar obstajajo tudi tihi kotički, kjer lahko naročite kakšno tipično afriško jed in spoznavate domačine. Jedilnik bo verjetno napisan na tabli in kdor ne pozna domačih jedi, bo morda potreboval pomoč.

Dve osnovni jedi sta riž in fufu, to je pire iz manioka, banan plantain ali jama. Prav tako si lahko privoščite pečene ribe, govedino in piščanca, postrežene z omako iz rožnatega sleza, arašidovega masla ali paradižnika. Ritem je umirjen in zato je veliko priložnosti za klepet.

Postrežeta nam dve natakarici. Ena ima v rokah velik pladenj s kovinskimi krožniki, polnimi dušenega riža, fižola in fufuja. Te osnovne jedi so začinjene z omako iz rožnatega sleza, dodajo pa jim meso in ribji kebab. Za tiste, ki imajo radi pikantno hrano, je na voljo majhna skodelica z omako iz pekočega čilija. Druga natakarica nam prinese brisačo in vedro vode, da si lahko umijemo roke. To je nujno, saj se domače jedi običajno jedo brez pribora. Nič nenavadnega ni, da gost pred obrokom moli, nato pa se mu drugi s sosednje mize pridružijo, ko reče »amen«.

Oznanjevanje dobre novice na tržnici

Tržnice imajo že dolgo pomembno družbeno vlogo v mnogih skupnostih. To je ravno pravo okolje za kupovanje in prodajanje, pa tudi za izmenjavanje novic, druženje s prijatelji in celo za novo službo. Sveto pismo pravi, da je Jezus obiskoval tržnice, kjer je poučeval ljudi o Bogu in ozdravljal. Tudi apostol Pavel je »na trgu [dopovedoval] tistim, na katere je tam naletel«. (Apostolska dela 17:16, 17; Marko 6:56) Podobno danes Jehovove priče v Kamerunu menijo, da je tržnica odličen kraj za oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu. (Prispevek)

[Slika na strani 24]

Barvite paprike