Zajeziti nagnjenje k sebičnosti

● GIBRALTAR, ki leži na južni konici Pirenejskega polotoka, je bil v svoji burni zgodovini priča številnih obleganj in invazij. Toda ob enem koncu tedna, oktobra 2008, je mesto doživelo miroljubno »invazijo«, ki je štela skoraj tisoč Špancev. Prišli so gradit kraljestveno dvorano, v kateri bi se k čaščenju Boga zbirali dve občini Jehovovih prič iz Gibraltarja.

Glavni minister vlade je za Prebudite se! povedal, da je Gibraltar sprejel stotine tistih, ki so prišli sodelovat pri gradbenem projektu. Rekel je: »Prispevajo k izboljšanju [. . .] krajevne skupnosti. Jehovove priče so zaslužni za to, da je v Gibraltar prišla največja skupina ljudi, da bi delala na enem samem projektu in povrhu še prostovoljno.«

Lokalne oblasti so že na začetku podprle projekt, saj so Pričam prijazno priskrbele ustrezno zemljišče za gradnjo tega prostora za čaščenje. Kaj jih je spodbudilo k takšni velikodušnosti?

»Mislim, da je pobožnost pozitivna značilnost katere koli družbe,« je pojasnil glavni minister. »V Gibraltarju imajo vse verske skupnosti ustavno pravico do svobodnega čaščenja, zato ima vlada moralno dolžnost, da v verskih zadevah ni pristranska. Poleg tega pa je to, da smo Pričam priskrbeli ustrezno gradbeno zemljišče, naložba v skupnost.«

Dodal je še: »Zajeziti moramo vsesplošno nagnjenje k sebičnosti. [. . .] Vaša navdušena skupina prostovoljcev je dokazala, da je to mogoče.«

Kljub močnemu neurju, zaradi katerega se je delo zavleklo, je bila kraljestvena dvorana končana v ponedeljek, tretji dan gradbenega projekta. »Veliko prostovoljcev se je ponudilo, da ostanejo v Gibraltarju še en dan, zato da se gradnja dokonča,« je pojasnil Secundino Nogal, ki je nadziral delo. »Navajeni smo premagovati težave. Naša metoda gradnje zahteva prilagodljivost, predvsem pa nesebičnost, in zato nas navdaja s tako velikim zadovoljstvom.« *

[Podčrtna opomba]