PRAVI odgovor je »B«. Zakaj? Ker biti priljubljen preprosto pomeni to, da te imajo mnogi radi – in to ni vedno narobe! V Svetem pismu je bilo napovedano, da bodo kristjani »luč narodom« in da se bodo ljudje čutili pritegnjene k njim. (Izaija 42:6; Apostolska dela 13:47) V tem smislu lahko rečemo, da so kristjani priljubljeni.

Jezus je bil priljubljen. Že v mladosti si je pridobil »naklonjenost pri Bogu in pri ljudeh«. (Luka 2:52) V Svetem pismu tudi piše, da so za Jezusom, ko je odrastel, šle »velike množice iz Galileje, Deseteromestja, Jeruzalema, Judeje in z one strani Jordana«. (Matej 4:25)

Ker Jezus ni iskal slave oziroma si ni prizadeval za priljubljenost niti ni hlepel po tem, da bi ga drugi odobravali. Preprosto je delal to, kar je prav – in to mu je včasih prineslo naklonjenost ljudi. (Janez 8:29, 30) Hkrati pa se je zavedal, da je vsakršno odobravanje, ki mu ga je izkazala pogosto muhasta javnost, samo začasno. Vedel je, da ga bodo ljudje čez čas poslali v smrt! (Luka 9:22)

Priljubljenost je kakor bogastvo. Imeti ga ni vedno narobe. Težava nastopi, ko so ljudje pripravljeni narediti vse, da bi ga dobili ali obdržali.

Mnogi mladi naredijo vse za to, da bi bili priljubljeni. Nekateri skušajo vsakomur ugajati in sledijo večini. Drugi pa radi ljudi okoli sebe ustrahujejo in jih skušajo prisiliti, da bi jih občudovali – pa četudi samo iz strahu. *

Na naslednjih straneh bomo najprej obravnavali ti dve napačni poti do priljubljenosti, nato pa še eno, ki je boljša od njiju.