Užitne žuželke – kosilo, ki ga ne bova pozabila

NEKAJ prijateljev je naju z ženo povabilo na kosilo v spokojno sosesko v Banguiju, glavnem mestu Srednjeafriške republike.

»Kar naprej! Upamo, da sta lačna!« nama rečejo, ko prispeva. Še preden vstopiva, do naju priplava mamljiv vonj po čebuli, česnu in začimbah. Zaslišiva glasen klepet najinih prijateljev. Gostiteljica Ella nama začne z veseljem pripovedovati o tem, kaj bomo jedli.

»Žuželke so za mnoge prebivalce Srednjeafriške republike pomemben vir beljakovin,« pravi Ella. »Vendar jih ne jemo zato, ker bi jih morali, temveč ker so tako okusne.« Dodaja še: »Danes bomo jedli makongo – gosenice.«

To naju ne bi smelo presenetiti. Čeprav žuželke na krožniku morda niso po okusu prav vseh ljudi, veljajo nekatere vrste v več kot sto deželah za delikateso.

Dobrote iz gozda

V Srednjeafriški republiki jedo raznovrstne žuželke. V deževnem obdobju termiti, imenovani bobo, mrgolijo okoli termitnjakov, v mestnih predelih pa okoli električnih svetilk. Po večerni plohi jih otroci tečejo nabirat in z njimi napolnijo košare; pri tem si tudi večkrat kakšnega vržejo v usta in zacmokajo od užitka. Termite jedo posušene na soncu, pražene in posoljene ter začinjene s pekočo papriko ali pa kuhane v obari oziroma v cmokih.

Kindagozo so zelene kobilice, ki pridejo v te kraje v sušnem obdobju. Domačini jim odstranijo noge in krila, zatem pa jih spečejo oziroma skuhajo.

Tukaj jedo tudi več vrst gosenic. Povabljena sva bila na ličinke velikega rjavega nočnega  metulja (Imbrasia oyemensis). Ta leže svoja jajčeca na drevo vrste Entandrophragma cylindricum. Ko se gosenice izležejo, jih vaščani poberejo in operejo. Nato jih skuhajo skupaj s paradižnikom, čebulo in drugimi sestavinami, odvisno pač od družinskega recepta. Nekatere pa uživajo posušene ali dimljene. Takšne lahko hranijo tudi do tri mesece.

Varna in zdrava hrana

Čeprav niso vse žuželke užitne, so mnoge varne za uživanje, če so pravilno pripravljene in pobrane na področjih, kjer ne uporabljajo pesticidov in umetnih gnojil. Seveda bi se jih morali za vsak primer ogibati ljudje, ki so alergični na morske rake (tako žuželke kot raki namreč spadajo med členonožce). V nasprotju z večino lupinarjev, ki se prehranjujejo z odpadnimi snovmi in razkrajajočimi organizmi, se večina užitnih žuželk prehranjuje samo s čistimi listi in rastlinami, ki jih ljudje ne moremo prebaviti.

Gosenice vsebujejo osupljivo veliko hranil, skoncentriranih v zavajajoče majhnih »paketkih«. Glede na Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo vsebujejo posušene gosenice več kot dvakrat toliko beljakovin kakor govedina. Tudi strokovnjaki za prehrano potrjujejo, da so žuželke v deželah v razvoju zelo dober vir prehrane.

Zgolj okoli 100 gramov gosenic, odvisno pač od vrste, lahko zadosti večini dnevnih potreb po pomembnih mineralih, kot so cink, fosfor, kalcij, kalij, magnezij in železo, pa tudi po številnih vitaminih. Poleg tega je kaša iz zmletih gosenic dobro dopolnilo k prehrani nedohranjenih otrok.

Poleg hranilne vrednosti žuželk obstajajo še druge koristi entomofagije – navade uživanja žuželk. Uživanje žuželk je okolju prijazno. S tovrstno prehrano se privarčuje veliko vode, v okolje pa se ne spusti prav dosti toplogrednih plinov. Poleg tega je to naravno sredstvo za zatiranje škodljivcev.

Glavna jed

Medtem ko sva z veseljem čakala na to posebno kosilo, sva se spomnila, da so v Postavini zavezi, dani staroveškemu Izraelu, kobilice spadale med čiste živali. Služabniki pravega Boga (denimo Janez Krstnik) so jih jedli. (3. Mojzesova 11:22; Matej 3:4; Marko 1:6) Vseeno pa se ljudje sprva morda obotavljamo jesti nekaj, na kar nismo navajeni.

Ella se je vrnila iz kuhinje z jedjo, iz katere se je še kadilo, in z njo pritegnila pozornost vseh. Poleg naju je bilo osem domačinov s sijočim nasmehom na obrazu. Gostiteljica je pred nas postavila dve veliki skledi gosenic. Kot obiskovalcema nama je bila izkazana čast, da sva postrežena prva, in to nadvse velikodušno.

Rečeva lahko le eno: »Če se vam ponudi priložnost pokusiti tako poceni, slastno in hranljivo jed, se nikar ne obotavljajte! Takšnega kosila zlepa ne boste pozabili.«

[Slika na strani 27]

Surove makongo – gosenice

[Slika na strani 27]

Pripravljene kindagozo – kobilice