»Moj največji izziv,« pravi Alina, ki ima dva fantka, »je utrujenost in stalno pomanjkanje časa.« To dvoje pesti večino mater samohranilk. Zato imajo mnogi samohranilci neke vrste podporno mrežo – skupino ljudi, ki jih lahko brez zadrege pokličejo na pomoč.

Poiščite pomoč pri sorodnikih in prijateljih, ki jim zaupate. Zakaj si ne bi sestavili seznama ljudi, ki jih lahko pokličete na pomoč, ko potrebujete prevoz, popravilo v stanovanju, čustveno podporo ali koga, da vam popazi na otroke? Poskrbite, da podatki na seznamu ne bodo zastareli. Prav tako se pozanimajte, ali pomoč ponujajo tudi vladne oziroma nevladne organizacije.

Renati, ki je Jehovova priča, zelo pomagajo sokristjani. »Vedno so mi pripravljeni priskočiti na pomoč,« pravi. »Ko smo jaz in moji devetletni punčki zbolele za gripo, nisem mogla kuhati. Takoj ko so v krščanski občini za to izvedeli, nam je vsak dan kdo od njih prinesel hrano.« Takšna prijaznost nas spomni na svetopisemske besede iz 1. Janezovega 3:18: »Otročiči, ne ljubimo v besedi, tudi ne z jezikom, temveč v dejanju in resnici.«

Ali lahko priskoči na pomoč otrokov drugi roditelj? Zakaj ne bi nekaj bremena preložili na ramena drugega roditelja (ponavadi očeta), če mu je sodišče dovolilo imeti stike z otrokom, če je odgovoren človek in če je pripravljen pomagati? Navsezadnje morajo otroci preživljati čas tudi s svojim očetom. *

Naučite svoje otroke, da vam bodo pomagali. Ko naložite svojim otrokom opravila, ki so primerna njihovi starosti, to koristi vam in njim. Ob delu se bodo otroci naučili biti odgovorni in si bodo privzgojili dobre delovne navade, kar jim bo kasneje v življenju zelo koristilo.