Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

»Delež iskalnih nizov, ki jih ljudje vtipkajo v Googlov iskalnik in vsebujejo besedo ‚porno‘, se je od leta 2004 potrojil.« (THE ECONOMIST, VELIKA BRITANIJA)

»Za mlado [Rusinjo] obstaja po poroki [. . .] okoli 60 odstotkov možnosti, da jo bo mož udaril ali da se bodo njuni spori sprevrgli v fizični obračun.« (MOSKOVSKIJE NOVOSTI, RUSIJA)

»Vsak sedmi znanstvenik ali zdravnik v Veliki Britaniji je priča temu, da njegov kolega namenoma spremeni ali ponaredi podatke med raziskovanjem ali ko jih želi objaviti.« (BRITISH MEDICAL JOURNAL, VELIKA BRITANIJA)

»Število Američanov, ki preživijo raka, je danes štirikrat večje, kakor je bilo leta 1971, in znaša okoli 12 milijonov [. . .] Raka preživi vse več ljudi predvsem zaradi preiskav, s katerimi hitreje odkrijejo to bolezen, zaradi učinkovitejšega zdravljenja in kvalitetnejših rednih pregledov po prestanem zdravljenju.« (UC BERKELEY WELLNESS LETTER, ZDA)

Tik pred praznovanjem božiča leta 2011 je v cerkvi Kristusovega rojstva v Betlehemu med kakšnimi 100 duhovniki in menihi tekmujočih si veroizpovedi izbruhnil pretep. »Gre za banalen problem, do katerega [. . .] pride vsako leto,« je povedal policijski poveljnik. »Nikogar nismo aretirali, saj so vsi, ki so bili vpleteni v pretep, Božji možje.« (TISKOVNA AGENCIJA REUTERS, ZDA)

Velikanski zeleni zid čez Afriko

Leta 2007 se je Afriška unija lotila vseafriškega projekta, s katerim želi z zelenim zidom ustaviti širjenje puščave. V enajstih državah, od Senegala na zahodu do Džibutija na vzhodu, zasajajo na milijone sadik primernih vrst, zato da bi ustvarili 7600 kilometrov dolg in 15 kilometrov širok pas rastlinja. »Zasaditi moramo vrste, ki ne bodo zanimive za izsekavanje,« pravi Aliou Guissé, profesor ekologije rastlin na dakarski univerzi Cheikh Anta Diop v Senegalu. Upajo, da bodo pogozdena območja postala tudi naravni rezervat in obnovljiv vir za tamkajšnje skupnosti.

Zakaj zehamo?

Znanstveniki ne znajo pojasniti, zakaj ljudje zehamo – večinoma tudi po nekajkrat na dan. To počnejo celo otroci v maternici. Zehajo tudi ježi, noji, kače in ribe. Glede tega obstaja veliko teorij, ki so si pogosto nasprotne, vendar nobena od njih ne zadovolji prav vseh raziskovalcev. Mnogi znanstveniki domnevajo, da se človeku takrat, ko zeha oziroma golta zrak (kar traja povprečno šest sekund), poveča količina kisika v možganih. Vendar, kot piše v Science News, »raziskovalci doslej niso našli nobenega dokaza za to domnevo«. Nove raziskave, ki so jih opravili na podganah, naj bi kazale na to, da »zehanje deluje kakor termostat – povzroči, da se pregreti možgani ohladijo«. Vendar nihče ne ve zatrdno, ali je to res.