VAŠ znanec pade nezavesten na tla. Njegovo telo odreveni, glavo, roke in noge pa mu začnejo stresati krči. Če veste, da ima epilepsijo, mu lahko ustrezno pomagate, medtem ko čakate na pomoč. Poglejmo si nekaj temeljnih dejstev o tej motnji, ki si jo ljudje pogosto napačno razlagajo.

Kaj je epilepsija? Epilepsija je motnja v delovanju možganov, zaradi katere prihaja do kratkih napadov, imenovanih epileptični napadi. Celoten napad običajno traja manj kot pet minut. To, kar smo opisali na začetku članka, je značilno za veliki epileptični napad, tako imenovani grand mal.

Kaj povzroča epileptične napade? Raziskovalci so prepričani, da do napadov pride takrat, ko se električna aktivnost možganskih celic nenormalno poveča. Še vedno pa ni povsem jasno, zakaj do tega pride.

Kaj naj storim, če kdo v moji bližini doživi napad grand mal? »Najboljše je, da opazovalci ne posegajo vmes, temveč pustijo, da napad izzveni sam od sebe. Poskrbeti morajo le za to, da bolnik ni fizično ogrožen in da lahko diha,« piše v neki enciklopediji. (The Encyclopedia of the Brain and Brain Disorders) Po drugi strani pa v tej knjigi še piše, »da je treba poklicati nujno medicinsko pomoč, če napad traja več kot pet minut, če prvemu napadu takoj sledi drugi ali če se bolnik še nekaj minut po napadu ne zbudi iz nezavesti«.

Kako lahko pomagam epileptiku med napadom? Pod glavo mu položite mehak predmet in odmaknite vse ostre predmete. Ko krči popustijo, ga obrnite na bok, kot je to razvidno z risbe na desni.

Kaj naj storim, ko se epileptik zbudi iz nezavesti? Kot prvo mu zagotovite, da je vse v redu. Nato mu pomagajte vstati in ga odvedite kam, kjer si bo lahko odpočil. Večina epileptikov je po napadu zmedena in zaspana, drugi pa si kar hitro opomorejo in nadaljujejo to, kar so počeli pred napadom.

Ali bolnika stresajo krči pri vseh epileptičnih napadih? Ne. Nekateri bolniki med napadom ne padejo na tla, vendar pa za trenutek izgubijo zavest. Ta napad se imenuje mali epileptični napad oziroma petit mal (poznan tudi kot absenca). Običajno je kratek in ga ne spremljajo nobene dlje trajajoče posledice. Nekateri epileptiki imajo napad petit mal, ki lahko traja več minut. Takrat bolnik morda  tava po sobi, vleče za svoja oblačila ali se kako drugače čudno vede. Po napadu je lahko omotičen.

Kako je živeti z epilepsijo? Razumljivo je, da mnogi epileptiki živijo v stalnem strahu, kdaj in kje bodo doživeli naslednji napad. Da bi se ognili zadregi, se morda ogibajo krajev, kjer je veliko ljudi.

Kako sem lahko v oporo posamezniku z epilepsijo? Spodbujajte ga, naj svojih občutkov ne tišči v sebi. Bodite dober poslušalec. Vprašajte ga, kaj želi, da storite takrat, ko ima napad. Ker mnogi epileptiki ne morejo voziti avtomobila, mu lahko ponudite prevoz ali greste po opravkih namesto njega.

Ali je število napadov mogoče zmanjšati oziroma jih celo preprečiti? Verjetnost napadov lahko povečajo nekateri dejavniki, denimo stres ali pomanjkanje spanja. Zato strokovnjaki epileptike spodbujajo, naj se redno gibajo, da bi zmanjšali stres, in naj dovolj počivajo. Nekaterim epileptikom napade učinkovito preprečijo zdravila.