Zakaj ste se začeli ukvarjati z znanstvenim raziskovanjem?

Ko sem se vpisal na univerzo, sem se odločil za študij kemije. Še posebej sem bil prevzet nad beljakovinami in nukleinskimi kislinami, ki so daleč najbolj zapletene molekule na našem planetu. Sčasoma me je začelo zanimati to, kako se nekatere molekule odzivajo na sončno svetlobo.

Ali ste verjeli v Boga?

Ko sem bil še majhen, sem. Vendar smo se kasneje, ko sem se šolal na Katoliški univerzi v Leuvnu, učili, da so živa bitja rezultat procesov v naravi. Nekateri od teh procesov, ki so nam jih predstavili profesorji, so zveneli precej zapleteno. Ker so bili to izkušeni znanstveniki, sem jim verjel. Čez čas nisem mogel več verjeti v obstoj Boga.

Zakaj pa ste potem začeli znova premišljevati o nastanku življenja?

Leta 1999 sem srečal prijatelja iz šolskih let, ki je postal Jehovova priča. Povabil me je na njihov shod, in jaz sem se ga udeležil. Približno v tem času je eden od Jehovovih prič prišel k nam domov in nam dal knjigo Ali obstaja Stvarnik, ki mu je mar za vas?. *

Kakšna se vam je zdela knjiga?

Name je naredilo velik vtis to, da je bilo gradivo temeljito raziskano. Začel sem se spraševati, ali evolucija v resnici pojasni načrtnost, ki jo opazimo v naravi.

Kaj v naravi je na vas še posebej naredilo vtis?

Kot biokemik sem med drugim proučeval nekatere molekule, ki jih najdemo v cianobakterijah, bakterijah, ki živijo v oceanu.  Cianobakterije se ne prehranjujejo z drugimi živimi bitji. Po mnenju nekaterih raziskovalcev naj bi bili ti mikroorganizmi prvi prebivalci našega planeta. V njih s pomočjo sončne svetlobe poteka izjemno zapleten kemični proces, pri katerem se voda in ogljikov dioksid pretvorita v hrano. Tega procesa še danes ne razumemo popolnoma. Name je naredilo velik vtis to, kako neverjetno učinkovito cianobakterije izkoriščajo svetlobo.

Toda saj tudi listi rastlin s pomočjo sončne svetlobe proizvajajo hrano. Kaj je pri teh bakterijah tako posebnega?

Globlje ko se spuščate v morje, manj svetlobe boste našli. Zato morajo cianobakterije, ki tu živijo, ujeti vsak delček svetlobe, ki pride do njih. To jim uspe s pomočjo izredno razvitih tipalk. Zbrana energija skoraj stoodstotno prispe v centre za proizvajanje hrane. Ta mehanizem, ki tako učinkovito izkorišča svetlobo, je vzbudil zanimanje celo pri proizvajalcih sončnih kolektorjev. Seveda njihove sončne celice še zdaleč niso tako učinkovite kakor sistemi, ki jih najdemo v bakterijah.

Do katerega sklepa vas je to pripeljalo?

Ko sem razmišljal o inženirjih, ki skušajo posnemati čudovite mehanizme, ki jih najdemo v živem svetu, sem prišel do sklepa, da je življenje moral ustvariti Bog. Vendar si vere vanj nisem pridobil zgolj z znanstvenim proučevanjem, temveč tudi s temeljitim spoznavanjem Svetega pisma.

Kaj vas je prepričalo, da je Sveto pismo res knjiga od Boga?

Med drugim prerokbe, ki so se izpolnile do sleherne potankosti. Izaija je denimo stoletja vnaprej natanko napovedal Jezusovo smrt in pokop. Vemo, da je bila ta prerokba napisana pred Jezusovo smrtjo – v Kumranu so namreč našli prepis Izaijevega zvitka, ki je nastal približno sto let pred Jezusovim rojstvom.

Ta prerokba pravi: »Ko bo umrl, bo njegov grob med hudobneži in med bogatimi.« (Izaija 53:9, 12) Presenetljivo je, da so Jezusa usmrtili s kriminalcema, pokopan pa je bil v grobnici premožne družine. To je samo ena od mnogih prerokb, ki so me prepričale, da je Sveto pismo navdihnjeno od Boga. (2. Timoteju 3:16) Čez čas sem postal Jehovova priča.

Zakaj vas to, da ste Jehovova priča, navdaja z zadovoljstvom?

Vera, ki jo imamo Jehovove priče, ni lahkovernost, ki se ne meni za znanstvena dejstva. Poleg tega nas v življenju vodijo načela, ki trdno temeljijo na Svetem pismu. Kot Jehovova priča se z drugimi rad pogovarjam o tolažilnem svetopisemskem sporočilu in jim pomagam najti odgovore na njihova vprašanja.