Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 INTERVJU | ELDAR NEBOLSIN

Klasični pianist pojasnjuje, zakaj verjame v Boga

Klasični pianist pojasnjuje, zakaj verjame v Boga

Eldar Nebolsin iz Uzbekistana je mednarodno priznan pianist. Kot solist je igral z orkestri na Dunaju, v Londonu, Moskvi, New Yorku, Parizu, Rimu, St. Peterburgu, Sydneyju in Tokiu. Odraščal je v Sovjetski zvezi in je bil ateist. Vendar je kasneje prišel do sklepa, da je ljudi ustvaril ljubeč Stvarnik. Za revijo Prebudite se! smo se z njim pogovarjali o njegovem poklicu in o tem, zakaj verjame v Boga.

Zakaj ste postali glasbenik?

Oba moja starša sta pianista. Igrati na klavir sta me začela učiti, ko sem bil star pet let. Kasneje sem hodil na ugledno glasbeno šolo v Taškentu.

S katerimi izzivi se srečujete pri igranju z orkestrom?

Niti dva orkestra si nista enaka. Orkester je kakor velikansko glasbilo, na katero »igra« dirigent. Za solista je najbrž največji izziv dobro sodelovati z dirigentom. To bi lahko primerjali s komunikacijo med prijateljema – v pogovoru ne prevladuje ves čas samo eden, temveč se izmenjujeta. Ponavadi imaš na voljo le vajo ali dve, da z dirigentom vzpostaviš tak odnos.

Koliko časa namenite vaji?

Najmanj tri ure dnevno, vendar tega časa ne porabim le za to, da vadim težje odlomke. V tem času tudi proučujem zgradbo posameznega dela, na katerega se pripravljam, in to brez igranja na klavir. Poleg tega poslušam še druga skladateljeva dela, zato da bi bolje dojel to, kar bom zaigral.

Katere sposobnosti mora po vašem mnenju imeti pianist, da bi ga označili za vrhunskega?

Dober pianist zna klavir pripraviti do tega, da »poje«. Naj vam pojasnim. Klavir je neke vrste tolkalo. Potem ko udarite na tipko, se jakost tona samo še zmanjšuje – v nasprotju s pihali in človeškim glasom, ki lahko jakost tona zadržijo ali jo celo povečajo. Največji izziv za pianista je preprečiti, da bi jakost tona pojemala. To stori z nežnimi gibi  prstov in zapestij ter s sočasnim pritiskanjem na desni pedal, kar podaljša trajanje zvoka in spremeni njegovo barvo. Ko pianist obvlada te zahtevne tehnike, lahko klavir pripravi do tega, da zveni kakor flavta, rog ali celo kakor orkester. Doseže lahko celo to, da klavir spominja na najodličnejši glasbeni instrument – na človeški glas.

Vidi se, da imate zelo radi glasbo.

Zame je glasba jezik, s katerim lahko najbolj neposredno izrazim in vzdramim čustva, ki jih je težko, če ne že kar nemogoče, izraziti z besedami.

Zakaj ste se začeli zanimati za duhovne stvari?

Naša hiša je bila vedno polna knjig, ki jih je oče prinašal iz Moskve. Knjiga, ki je še posebej pritegnila mojo pozornost, je vsebovala biblijske zgodbe o začetku človeške zgodovine in doživetjih Izraelcev. Še ena knjiga, ki mi je prišla pod roke, je bila knjiga Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji, ki so jo izdali Jehovove priče. * Ta knjiga jasno predstavi svetopisemske nauke, in to je name naredilo velik vtis. Ko sem se leta 1991 zaradi študija glasbe preselil v Španijo, sem to knjigo vzel s seboj in jo večkrat prebral. Spoznal sem, da vera ne temelji samo na čustvih, temveč tudi na zdravem razumu in prepričljivih dokazih.

Najbolj me je pritegnila biblijska obljuba, da bodo ljudje večno živeli na zemlji. To se mi je zdelo tako logično! Naj dodam, da do takrat še nisem srečal Jehovovih prič. Vendar sem se odločil, da jih bom takoj, ko jih bom srečal, prosil za svetopisemski tečaj.

Kako ste prišli v stik s Pričami?

Nekaj dni po tej odločitvi sem opazil dve ženski, vsako s Svetim pismom v roki. »Videti sta kot ljudje, o katerih sem bral v svoji knjigi,« sem pomislil. »Oznanjujeta prav tako, kakor so kristjani v biblijskih časih.« Kmalu zatem sem začel z nekim Pričevalcem preučevati Sveto pismo. Danes mi največ veselja prinaša to, da drugim pomagam spoznavati našega Stvarnika.

Kaj je vas, ateista, prepričalo, da ste začeli verjeti v Stvarnika?

Sama glasba. Skoraj vsak človek ima rad glasbo, česar ne moremo reči za nobeno žival. Z glasbo lahko izrazimo veselje, zaupanje, nežnost in skoraj vsako drugo čustvo. Povsem spontano se odzovemo na ritem. Toda ali je glasba življenjsko pomembna? Ali ima kakšno vlogo pri tem, da »preživijo le najmočnejši«, kot učijo evolucionisti? Jaz mislim, da ne. Po mojem mnenju je nerazumno skleniti, da so človeški možgani, ki so sposobni ustvariti in ceniti glasbo, kot je Mozartova ali Beethovnova, plod evolucije. Dosti bolj razumna razlaga je, da so naši možgani delo modrega in ljubečega Stvarnika.

Biblija je podobna simfoniji z elegantno zgradbo, mojstrsko priredbo in ganljivim sporočilom za človeštvo.

Kaj vas je prepričalo, da je Sveto pismo knjiga od Boga?

Biblija je zbirka 66 knjižic, ki jih je v razdobju kakšnih 1600 let pisalo okoli 40 ljudi. Vprašal sem se: »Kdo je ustvaril to skladno mojstrovino?« Edini razumni odgovor je bil Bog. Zame je Biblija podobna simfoniji z elegantno zgradbo, mojstrsko priredbo in ganljivim sporočilom za človeštvo.

^ odst. 15 Jehovove priče za preučevanje Biblije sedaj uporabljajo knjigo Kaj Biblija v resnici uči?. Na voljo je tudi na www.mt1130.com/sl.