AVSTRALSKA želodčnonoša žaba, ki od leta 2002 velja za izumrlo, je imela sila nenavaden način reprodukcije. Samička je pogoltnila oplojena jajčeca in jih šest tednov inkubirala v svojem želodcu. Mladički so kasneje prišli na svet skozi njena usta kot popolnoma razvite mlade žabice.

Da samička ne bi prebavila jajčec, ni bilo potrebno le, da se neha prehranjevati, temveč tudi da neha proizvajati želodčno kislino. Očitno so nastajanje te kisline preprečevale kemične snovi, ki so jih sproščali jajčeca in paglavci.

Samička je imela v sebi približno dva ducata oplojenih jajčec. Skupna teža mladih žabic je do takrat, ko je nastopil čas, da pridejo na svet, lahko znašala skoraj 40 odstotkov teže samičke. To je enako, kot če bi noseča ženska, ki je pred zanositvijo tehtala 68 kilogramov, nosila v sebi 24 otrok in vsak od njih bi tehtal 1,8 kilograma! Samički se je želodec zaradi mladičkov tako raztegnil, da je povsem stisnil njena pljuča, zato je bila prisiljena dihati skozi kožo.

Žabice so običajno prišle ven v nekaj dneh, ko so bile za to pripravljene. Toda če je samička zaslutila nevarnost, jih je spravila na svet tako, da jih je izbljuvala. Raziskovalci so ob neki priložnosti videli, kako je samička izpljunila šest žabic, pri čemer jih je odneslo kak meter v zrak.

Če bi se, kot trdijo nekateri, reproduktivni sistem želodčnonoše žabe razvil, potem bi morala ta žaba naenkrat zelo spremeniti svoj telesni ustroj in vedenje. »Počasnega in postopnega spreminjanja njene reproduktivne narave si ni mogoče predstavljati,« je napisal znanstvenik in evolucionist Michael J. Tyler. »Ta postopek je bodisi absolutno učinkovit ali pa sploh ne deluje.« Edina verjetna razlaga je po besedah Tylerja »en sam, velikanski korak«. Nekateri bi rekli, da se takšen velikanski korak imenuje ustvaritev. *

Kaj menite? Ali je reproduktivni sistem želodčnonoše žabe plod evolucije ali ustvaritve?