KAJ KAŽEJO DEJSTVA:

Po vsem svetu se širi nestrpnost in ta postaja vedno večja, saj jo podpihujejo rasni in etnični predsodki, nacionalizem, tribalizem in verski ekstremizem.

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

Jezus Kristus je bil med svojim delovanjem na zemlji obkrožen z nestrpnostjo. Na ženske so gledali kot na manj vredne od moških. Judje in Samarijani so se močno sovražili. (Janez 4:9) Judovski verski voditelji pa so prezirali preproste ljudi. (Janez 7:49) Toda Jezus Kristus je ravnal popolnoma drugače. Njegovi nasprotniki so rekli: »Ta človek sprejema grešnike in z njimi jé.« (Luka 15:2) Jezus je bil prijazen, potrpežljiv in strpen, saj ni prišel zato, da bi ljudi sodil, temveč da bi jih duhovno ozdravil. Njegova gonilna sila je bila ljubezen. (Janez 3:17; 13:34)

Ljubezen je ključ do tega, da postanemo še bolj strpni. Pomaga nam, da razširimo svoje srce in sprejmemo druge kljub njihovim napakam in posebnostim. V Kološanom 3:13 piše: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu.«

»Predvsem pa se med seboj močno ljubite, ker ljubezen pokriva množico grehov.« (1. Petrovo 4:8)

DEJSTVO:

Večina družb se trudi ohranjati zakon in red. Zaradi tega običajno postavijo razumne omejitve glede vedenja.

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

Ljubezen »se ne vede nespodobno«. (1. Korinčanom 13:5) Čeprav je bil Jezus zgled strpnosti, ni odobraval nespodobnega vedenja, hinavščine in drugih oblik hudobnosti. Vse to je pogumno obsodil. (Matej 23:13) Rekel je: »Kdor namreč ravna hudobno, sovraži luč [resnice].« (Janez 3:20)

Krščanski apostol Pavel je napisal: »Močno sovražite húdo, oklepajte pa se dobrega.« (Rimljanom 12:9) V življenju se je držal teh besed. Na primer, ko so se nekateri judovski kristjani ločili od nejudovskih vernikov, se je Pavel, ki je bil tudi sam Jud, z njimi o tem odločno, a prijazno pogovoril. (Galačanom 2:11–14) Vedel je, da Bog »ni pristranski« in da zato med svojim ljudstvom ne bo prenašal rasnih predsodkov. (Apostolska dela 10:34)

Jehovove priče so kristjani in moralno vodstvo iščejo v Svetem pismu. (Izaija 33:22) Zaradi tega med svojimi člani ne prenašajo hudobije. Čiste krščanske občine ne smejo omadeževati ljudje, ki se ne menijo za Božja merila. Zato Priče ubogajo jasno svetopisemsko navodilo: »Odstranite hudobneža izmed sebe!« (1. Korinčanom 5:11–13)

»Vi, ki ljubite Jehova, sovražite húdo!« (Psalm 97:10)

KAJ MNOGI VERJAMEJO:

Hudobija bo zaradi človeške narave vedno prisotna.

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

Prerok Habakuk je molil k Bogu Jehovu in ga vprašal, zakaj prenaša krivico: »Zakaj sta pred menoj plenjenje in nasilje, zakaj nastajajo spori in prihaja do prepirov?« (Habakuk 1:3) Jehova svojega zaskrbljenega preroka ni pustil v negotovosti. Zagotovil mu je, da bodo hudobni odgovarjali za svoja dejanja. Bog je glede tega, kar je obljubil, rekel: »Zagotovo [se bo] uresničilo. Ne bo zakasnilo.« (Habakuk 2:3)

Do takrat pa imajo ljudje, ki delajo slabe stvari, možnost, da se odvrnejo od hudega. »‚Ali mi je res po volji smrt hudobnega?‘ govori Vrhovni gospod Jehova. ‚Ali mi ni bolj všeč, da se odvrne od svojih poti in živi?‘« (Ezekiel 18:23) Vsi, ki iščejo Jehova, tako da se odvrnejo od napačnega ravnanja, lahko z zaupanjem zrejo v prihodnost. V Pregovorih 1:33 piše: »Kdor pa me bo poslušal, bo prebival na varnem in ne bo živel v strahu pred nesrečo.«

»Samo še malo, in hudobneža ne bo več. [...] Krotki pa bodo podedovali zemljo in uživali obilje miru.« (Psalm 37:10, 11)