Skoraj vsak bi se strinjal, da je za nekatera dejanja povsem jasno, da so pravilna, za druga pa, da so napačna. Umor, posilstvo in spolno zlorabo otrok ljudje na splošno obsojajo, medtem ko poštenost, prijaznost in empatijo cenijo. Kaj pa odločitve na drugih področjih življenja, na primer glede spolnosti, poštenosti in vzgoje otrok? Veliko ljudi meni, da je na teh področjih pravilna ali napačna odločitev stvar osebnega mnenja. Mislijo, da je skoraj vsaka odločitev prava. Ljudje se o kakšni zadevi pogosto odločijo na podlagi svojih občutkov ali občutkov drugih. Ali je to vedno dobro?

Pogosto nas vodijo naši občutki oziroma čut za to, kaj je prav in kaj ni, in temu običajno rečemo vest. (Rimljanom 2:14, 15) Že otroci lahko razlikujejo med poštenim in nepoštenim ravnanjem in se celo počutijo krive, ko naredijo kaj narobe. Med odraščanjem na našo vest vplivajo družina, vrstniki, učitelji, ljudje okoli nas, religija, ki ji pripadamo, in kultura. Ko se o čem odločamo, nam vest pove, ali je odločitev skladna z našimi vrednotami ali ni.

Naš čut za to, kaj je prav in kaj ni, nas lahko spodbudi, da drugim pokažemo sočutje, empatijo in hvaležnost in da smo do njih pošteni. Prav tako nas lahko odvrne od tega, da bi naredili kaj, s čimer bi prizadeli ljudi, ki jih imamo radi, ali kaj, kar bi v nas vzbudilo občutek sramu ali krivde.

Ali so naši občutki vedno zanesljiv vodič? Garrick je v svojih mladih letih govoril: »Jaz lahko delam, kar hočem.« Vendar je ugotovil, da to ni prineslo nič dobrega. Za svoj življenjski slog je kasneje rekel, da je to bila »zelo temna pot, polna nemorale, zlorabe drog, pijančevanja in nasilja«.

Pri odločanju nas poleg lastnih občutkov pogosto vodijo tudi občutki drugih. Tako nam lahko koristijo njihove izkušnje in modrost. Ko naredimo to, kar naša družina, prijatelji in ljudje okrog nas mislijo, da je prav, si pridobimo njihovo spoštovanje.

Ali so občutki drugih vedno zanesljiv vodič? Priscila je v mladih letih delala to, kar je bilo popularno med njenimi vrstniki, in imela brez zadržkov spolne odnose, čeprav še ni bila poročena. Vendar je ugotovila, da je ne osrečuje delati to, kar drugi mislijo, da je prav. Povedala je: »Ko sem delala to, kar so delali vsi drugi, se nisem dobro počutila. Počela sem stvari, ki so bile nespametne in nevarne.«

Ko se odločamo o tem, kaj je pravilno in kaj napačno, imajo naši občutki in občutki drugih pomembno vlogo. Ampak takšno vodstvo ne prinese vedno dobrih odločitev. Ker ne moremo z gotovostjo vedeti, kam nas bodo naše odločitve pripeljale, lahko škodimo sebi ali drugim. (Pregovori 14:12) Poleg tega se lahko tudi takrat, ko mi ali kdo drug misli, da je nekaj prav, odločitev izkaže za slabo in moramo mišljenje spremeniti. Na primer: neko ravnanje, ki je nekoč veljalo za napačno, je zdaj splošno sprejeto, medtem ko ravnanje, ki je bilo prej sprejemljivo, zdaj velja za nesprejemljivo.

Ali obstaja kakšen boljši vodič za odločanje o tem, kaj je prav in kaj napačno? Ali obstaja moralno merilo, ki mu lahko sledimo danes in nas tudi v prihodnosti ne bo razočaralo?

Na srečo obstaja zanesljiv vir moralnega vodstva, ki velja za vsakega in povsod. V naslednjem članku bomo obravnavali, kje lahko najdemo najbolj zanesljivo vodstvo za odločanje o tem, kaj je pravilno in kaj napačno.