V Svetem pismu piše, da se je za tem, ko so Madijanci odpeljali Jožefa v Egipt, očak Jakob z družino preselil iz Kanaana v Egipt. Naselili so se na področju Gošen, v delti reke Nil. (1. Mojz. 47:1, 6) Izraelci »so se množili in postajali mogočni«. Zato so se jih Egipčani začeli bati in jih prisilili v suženjstvo. (2. Mojz. 1:7–14)

Nekateri sodobni kritiki se posmehujejo temu svetopisemskemu poročilu in pravijo, da je mit. Vendar obstajajo dokazi, da so Semiti * živeli kot sužnji v starodavnem Egiptu.

Arheologi so na primer na severu Egipta izkopali ostanke starodavnih naselbin. Dr. John Bimson poroča, da obstajajo dokazi o vsaj 20 semitskih naselbinah na področju severnega Egipta. Poleg tega egiptolog James Hoffmeier pravi: »V obdobju približno od leta 1800 pr. n. št. do 1540 pr. n. št. je bil Egipt priljubljen kraj, kamor so se selili semitsko govoreči ljudje iz zahodne Azije.« Dodaja še: »To obdobje se ujema z dobo patriarhov in zato ustreza obdobju in razmeram, opisanim v 1. Mojzesovi knjigi.«

Obstaja še en dokaz iz južnega Egipta. Papirus, ki datira v Osrednje kraljestvo (približno od leta 2000 pr. n. št. do približno 1600 pr. n. št.), vsebuje imena sužnjev, ki so delali pri neki družini v južnem Egiptu. Več kot 40 teh imen je semitskih. Ti sužnji oziroma služabniki so delali kot kuharji, tkalci in delavci. Hoffmeier opaža: »Glede na to, da je več kot 40 Semitov delalo pri eni družini v mestu Thebaid [južni Egipt], jih je bilo po celem Egiptu, še posebej v delti reke Nil, verjetno veliko.«

Arheolog David Rohl je napisal, da so nekatera imena sužnjev s tega seznama podobna imenom, ki jih lahko preberemo v Svetem pismu. Fragment na primer vsebuje imena, ki so podobna imenom Isahar, Aser in Šifra. (2. Mojz. 1:3, 4, 15) »To je jasen dokaz, da so bili Izraelci sužnji v Egiptu,« zaključi Rohl.

Dr. Bimson pravi: »Svetopisemska tradicija o suženjstvu v Egiptu in izhodu iz njega ima trdno zgodovinsko podlago.«