Ko bi radi nekoga spoznali, verjetno najprej vprašate: »Kako vam je ime?« Kaj pa bi vam na to vprašanje odgovoril Bog?

»Jaz sem Jehova, to je moje ime.« (Izaija 42:8)

To ime je pomembno Bogu. Boga ni poimenoval nihče; ime si je izbral sam. Jehova je rekel: »To je moje ime za večno in naj se ga spominjajo iz roda v rod.« (2. Mojzesova 3:15) V Svetem pismu se Božje ime pojavi pogosteje od katerega koli naziva, kot je na primer Vsemogočni, Oče, Gospod ali Bog, in pogosteje od katerega koli drugega osebnega imena, kot je na primer Abraham, Mojzes, David ali Jezus. Poleg tega Jehova želi, da bi poznali njegovo ime. V Svetem pismu piše: »Naj ljudje spoznajo, da si edino ti, ki ti je ime Jehova, Najvišji nad vso zemljo.« (Psalm 83:18)

To ime je pomembno Jezusu. V molitvi, ki je znana kot očenaš ali Gospodova molitev, je Jezus svoje sledilce učil, naj Boga prosijo: »Naj bo tvoje ime posvečeno.« (Matej 6:9) Sam Jezus je molil k Bogu: »Oče, oslavi svoje ime!« (Janez 12:28) Jezusu je bila oslavitev Božjega imena glavna stvar v življenju, zato je lahko v molitvi rekel: »Razodel sem jim tvoje ime in ga bom še razodeval.« (Janez 17:26)

To ime je pomembno tistim, ki poznajo Boga. Božje ljudstvo v preteklosti se je zavedalo, da če želi biti zaščiteno in rešeno, mora poznati in častiti Božje edinstveno ime. »Jehovovo ime je trden stolp. Vanj se zateka pravični in je na varnem.«  (Pregovori 18:10) »Vsak, ki bo klical moje ime Jehova, bo rešen.« (Joel 2:32) Iz Svetega pisma je razvidno, da se bo tiste, ki služijo Bogu, prepoznalo po Božjem imenu. »Vsa ljudstva bodo služila vsako svojemu bogu, mi pa bomo služili svojemu Bogu Jehovu vedno, vso večnost.« (Miha 4:5; Apostolska dela 15:14)

To ime pripada samo Bogu. Mnogi učenjaki so prišli do sklepa, da ime Jehova pomeni »On povzroča, da postaja«. Bog Jehova nam je pomagal razumeti pomen svojega imena, ko je glede sebe Mojzesu rekel: »Postal bom, kar koli se bom odločil postati.« (2. Mojzesova 3:14) Njegovo ime torej ne pove le tega, da je vse ustvaril, ampak izraža tudi sposobnost, da lahko povzroči, da on in njegovo stvarstvo postaneta, kar koli je treba, da bi dosegel svoj namen. Nazivi lahko opišejo Božji položaj, avtoriteto ali moč, toda le njegovo ime Jehova predstavlja vse, kar on je in kar lahko postane.

To ime odkriva, da se Bog zanima za nas. Pomen Božjega imena nakazuje, da je Bog zelo navezan na svoje stvarstvo, tudi na nas. Dejstvo, da je razodel svoje ime, pokaže, da želi, da ga poznamo. Prevzel je pobudo in nam svoje ime povedal, še preden smo sploh pomislili na to, da bi ga zanj vprašali. Bog očitno želi, da nanj ne bi gledali kot na nepredstavljivo in oddaljeno božanstvo, ampak kot na resnično osebo, s katero se lahko zbližamo. (Psalm 73:28)

Če uporabljamo to ime, kažemo, da se za Boga zanimamo. Naj ponazorimo: Nekoga, s katerim se želite spoprijateljiti, prosite, naj vas kliče po vašem imenu. Kako bi se počutili, če ta oseba nikakor ne bi hotela uporabljati vašega imena? Sčasoma bi se verjetno začeli spraševati, ali se res želi zbližati z vami. Podobno je z Bogom Jehovom. Povedal nam je svoje ime in nas spodbuja, naj ga uporabljamo. Ko to delamo, Jehovu damo vedeti, da se z njim želimo zbližati. Jehova opazi »tiste, ki premišljujejo o njegovem imenu [»ali ki močno cenijo njegovo ime«, op.]«. (Malahija 3:16)

To, da izvemo, kako je Bogu ime, je prvi pomembni korak k temu, da ga spoznamo. Toda to ni dovolj. Odkriti moramo osebo za tem imenom. Ugotoviti moramo, katere lastnosti ima.