Nihče nima Jezusove fotografije. Jezus ni nikoli poziral kakemu slikarju ali kiparju. Kljub temu so ga skozi stoletja v svojih delih upodabljali številni umetniki.

Seveda ti umetniki niso vedeli, kakšen je bil Jezus videti v resnici. To, kako so Jezusa upodabljali, so pogosto narekovali prevladujoča kultura, verovanje kakor tudi želje naročnikov. Toda te upodobitve velikokrat vplivajo na splošno predstavo o Jezusu in njegovih naukih ali pa jo celo zameglijo.

Nekateri umetniki so Jezusa prikazovali kot krhkega in slabotnega človeka z dolgimi lasmi in bolj redko brado oziroma so poudarjali melanholičen videz. Drugi so ga upodabljali kot nadnaravnega, obdanega s svetniškim sijem ali kot vzvišenega nad ljudmi okoli njega. Ali takšne upodobitve Jezusa prikazujejo pravilno? Kako lahko to ugotovimo? Med drugim tako, da preiščemo svetopisemske odlomke, ki nam nekoliko osvetlijo, kakšen je bil morda videti. Poleg tega nam lahko pomagajo, da si ustvarimo pravilen pogled nanj.

Jezus je te besede izrekel v molitvi, najverjetneje ob svojem krstu. (Hebrejcem 10:5; Matej 3:13–17) Kakšno je bilo to telo videti? Kakih 30 let prej je angel Gabriel razodel Mariji: »Spočela boš ter rodila sina [. . .], Božjega Sina.« (Luka 1:31, 35) Jezus je bil torej popoln človek, kot je bil to Adam ob ustvaritvi. (Luka 3:38; 1. Korinčanom 15:45) Gotovo je bil postaven moški in verjetno je bil podoben svoji judovski materi Mariji.

Nosil je brado, kar je bilo pri Judih, v nasprotju z Rimljani, običajno. Takšna brada je bila znak dostojanstva in spodobnosti; ni bila dolga in zanemarjena. Jezus je svojo brado nedvomno urejal oziroma strigel pa tudi lase je imel skrbno postrižene. Samo za tiste, ki so bili izbrani za nazirce, kot je bil Samson, je veljalo, da si niso strigli las. (4. Mojzesova 6:5; Sodniki 13:5)

Jezus je večino svojih 30 let opravljal tesarska dela, in to brez strojev, kakršne poznamo danes. (Marko 6:3) Zato je bil gotovo precej močan. Na začetku svojega delovanja je ob neki priložnosti čisto sam »iz templja izgnal vse tiste z ovcami in živino, menjalcem denarja pa je iztresel kovance in jim prevrnil mize«. (Janez 2:14–17) Nekaj takega lahko stori samo močan in krepak človek. Jezus je uporabil telo, ki mu ga je pripravil Bog, da bi izpolnil nalogo, ki mu jo je ta dal: »Dobro novico o Božjem kraljestvu moram oznaniti tudi drugim mestom, ker sem bil za to poslan.« (Luka 4:43) Biti je moral izjemno zdržljiv, da je lahko peš potoval po Palestini in oznanjal to sporočilo.

Jezus je bil tudi prisrčen in dostopen, zato je bilo to vabilo še posebej privlačno za vse, ki so trdo delali in bili obremenjeni. (Matej 11:28–30) Njegova toplina in prijaznost sta obljubi o poživitvi za tiste, ki se želijo učiti od njega, dali še dodatno  težo. Celo otroci so bili radi v njegovi bližini, saj v Svetem pismu piše: »In je jemal otroke v naročje.« (Marko 10:13–16)

Jezus je pred svojo smrtjo res hudo trpel, ni pa bil melanholičen človek. Na svatbi v Kani je na primer vodo spremenil v odlično vino in tako prispeval k veselemu razpoloženju. (Janez 2:1–11) Na drugih srečanjih pa je ljudem podelil nepozabne nauke. (Matej 9:9–13; Janez 12:1–8)

Najpomembnejše pa je to, da je Jezus s svojim oznanjevanjem vsem, ki so ga poslušali, omogočil, da so si pridobili čudovito upanje na večno življenje. (Janez 11:25, 26; 17:3) Ko mu je 70 njegovih učencev poročalo, kaj so doživeli na oznanjevanju, je »poln veselja« vzkliknil: »Veselite [se] tega, da so vaša imena zapisana v nebesih.« (Luka 10:20, 21)

Verski voditelji Jezusovih dni so iskali načine, kako bi pritegnili pozornost nase, in so poudarjali svojo avtoriteto. (4. Mojzesova 15:38–40; Matej 23:5–7) Jezus pa je svoje apostole učil, naj ne »gospodujejo« nad drugimi. (Luka 22:25, 26) Pravzaprav je ljudi svaril: »Pazite se pismoukov, ki radi hodijo okoli v dolgih oblačilih in jim je všeč, da jih ljudje na trgih pozdravljajo.« (Marko 12:38)

V nasprotju s pismouki se je Jezus zlil z množico, tako da ga ob neki priložnosti sploh ni bilo mogoče prepoznati. (Janez 7:10, 11) Tudi od svojih 11 zvestih apostolov se po videzu ni posebej razlikoval. Izdajalec Juda se je »že prej dogovoril za [. . .] znak«, namreč za poljub, da bi drhal vedela, kdo je Jezus. (Marko 14:44, 45)

Čeprav so o Jezusu mnoge podrobnosti neznane, je očitno, da ni bil videti takšen, kakršnega pogosto upodabljajo. Toda veliko pomembnejše od tega, kakšen je bil videti v resnici, je to, kako nanj gledamo danes.

Jezus je istega dne, ko je izrekel te besede, umrl in bil pokopan. (Janez 14:19) Svoje življenje je dal »kot odkupnino za mnoge«. (Matej 20:28) Bog ga je tretji dan obudil »v duhu« in »mu dal, da se je pokazal« nekaterim svojim učencem. (1. Petrovo 3:18; Apostolska dela 10:40) Kakšen je bil Jezus videti, ko se je takrat prikazal svojim učencem? Očitno precej drugačen, kot je bil videti prej, saj ga celo njegovi najbližji sodelavci niso takoj prepoznali. Marija Magdalena ga je zamenjala za vrtnarja, dva učenca na poti v Emavs pa za tujca. (Luka 24:13–18; Janez 20:1, 14, 15)

Kakšnega naj bi si Jezusa predstavljali danes? Več kot 60 let po smrti Jezusa je njegov ljubljeni apostol Janez imel videnja o njem. Janez ga v teh videnjih ni videl kot umirajočega na križu. Videl je »Kralja kraljev in Gospoda gospodov«. Videl je Kralja Božjega kraljestva, ki bo kmalu premagal Božje sovražnike, tako demonske kot človeške, in bo prinesel človeštvu večne blagoslove. (Razodetje 19:16; 21:3, 4)