Poudarki Ozejeve knjige
Jehovova beseda je živa
Poudarki Ozejeve knjige
V SEVERNEM desetrodovnem Izraelovem kraljestvu je pravo čaščenje skoraj povsem zamrlo. Pod vlado Jeroboama II. uživajo Izraelci gmotno blaginjo, toda kmalu po njegovi smrti mine tudi to. Nastopi obdobje nemirov in politične nestabilnosti. Štiri od šestih naslednjih kraljev umorijo. (2. kraljev 14:29; 15:8–30; 17:1–6) V tem viharnem razdobju je 59 let prerokoval Ozea, ki je bil postavljen za preroka leta 804 pr. n. št.
Jehova živo ponazori svoje občutke do trdovratnega izraelskega naroda s tem, kar se dogaja v Ozejevem zakonu. Ozea s svojimi prerokbami razgalja greh Izraelcev in objavi preroške obsodbe proti njim in proti Judovemu kraljestvu. Vse to napiše v knjigo, ki je poimenovana po njem. Napisana je občuteno, jezik pa je krepak in slikovit. Sporočilo te knjige, ki je del navdihnjene Božje Besede, je živo in ima močan vpliv. (Hebrejcem 4:12)
»VZEMI SI ŽENO NEČISTNICO«
Jehova naroči Ozeu: »Pojdi, vzemi si ženo nečistnico.« (Ozea 1:2) Ozea uboga in z ženo Gomero dobi sina. Naslednja otroka, ki ju rodi Gomera, očitno nista njegova. Prerok z njunima imenoma (Lo-ruhama in Lo-ami) napove, da Jehova z Izraelci ne bo več usmiljen, temveč bo svoje nezvestovdano ljudstvo zavrgel.
Kako pa Jehova v resnici čuti do svojega upornega naroda? Ozeu zapove: »Pojdi zopet, ljubi ženo, ki jo ljubi njen prijatelj, ona pa prešeštvuje: kakor ljubi GOSPOD sinove Izraelove, ki se pa obračajo do drugih bogov.« (Ozea 3:1)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
1:1 – Zakaj Ozea omeni vse štiri kralje, ki so med njegovim služenjem vladali na Judovem, medtem ko izmed izraelskih kraljev omeni samo enega? To stori zato, ker so bili za zakonite vladarje Božjega izbranega ljudstva priznani samo kralji Davidovega rodu. V severnem kraljestvu niso vladali kralji Davidove kraljevske linije, medtem ko na Judovem so.
1:2–9 – Ali se je Ozea zares poročil z »ženo nečistnico«? Da, dejansko se je poročil z žensko, ki je pozneje prešuštvovala. Prerok z ničimer ne nakaže, da bi lahko bilo to, kar je povedal glede svojega zakonskega življenja, samo videnje ali sanje.
1:7 – Kdaj se je Jehova usmilil Judove hiše in jo rešil? To se je izpolnilo v dneh kralja Ezekija leta 732 pr. n. št., ko je Jehova ustavil Asirce, da niso več ogrožali Jeruzalema. Poslal je namreč angela in ta je v eni noči pobil 185.000 sovražnikovih vojakov. (2. kraljev 19:34, 35) Tako je Jehova rešil Juda po angelu, in ne »z lokom, ne z mečem, ne z vojsko, ne s konji in ne z jezdeci«.
1:10, 11 – Kako so se lahko sinovi Izraelovi in sinovi Judovi ‚enodušno zbrali‘, ko pa je severno Izraelovo kraljestvo padlo že leta 740 pr. n. št.? Pred letom 607 pr. n. št., preden so bili prebivalci Judovega odpeljani v babilonsko ujetništvo, so se na Judovo preselili mnogi iz severnega kraljestva. (2. letopisov 11:13–17; 30:6–12, 18–20, 25) Ko so se leta 537 pr. n. št. judovski izgnanci vrnili v domovino, so bili med njimi tudi potomci teh priseljencev iz severnega Izraelovega kraljestva. (Ezra 2:70)
2:21–23 – Kaj je Jehova napovedal z besedami »zasejem si jo [Jezreela] po deželi, in usmilim se [je]«? Ozejevemu prvorojencu, ki ga je rodila Gomera, je bilo ime Jezreel. (Ozea 1:2–4) Njegovo ime, ki pomeni »Bog bo posejal seme«, je bilo preroško in je naznanjalo, da bo leta 537 pr. n. št. Jehova zbral zvesti ostanek in ga posejal kakor seme na Judovem. Dežela, ki je bila 70 let opustošena, bo spet morala obroditi žito, vino in olje. Prerok je s pesniškimi besedami napovedal, da bodo te dobre stvari pozvale zemljo, naj izpusti svoja hranila, in zemlja bo zaprosila nebo za dež. Nebo pa bo prosilo Boga, naj priskrbi deževne oblake. Vse to se bo dogajalo zato, da bo lahko ostanek, ki se bo vrnil, obilno preskrbljen. Apostola Pavel in Peter pa Ozea 2:23 naobrneta na zbiranje ostanka duhovnega Izraela. (Rimljanom 9:25, 26; 1. Petrovo 2:10)
Pouk za nas:
1:2–9; 3:1, 2. Samo pomislite, kako se je moral Ozea žrtvovati, da iz poslušnosti Bogu ni razdrl svoje zakonske zveze! Koliko smo se pripravljeni odreči svojim željam, ko gre za izpolnjevanje Božje volje?
1:6–9. Jehova sovraži duhovno prešuštvo, tako kakor sovraži dobesedno prešuštvo.
1:7, 10, 11; 2:14–23. Vse, kar je Jehova napovedal glede Izraela in Juda, se je izpolnilo. Jehovova beseda se vselej uresniči.
2:16, 19, 21–23; 3:1–4. Jehova je tistim, ki se iskreno kesajo, pripravljen odpustiti. (Nehemija 9:17) Morali bi ga posnemati ter z drugimi ravnati sočutno in usmiljeno.
JEHOVA »IMA PRAVDO«
»GOSPOD ima pravdo s prebivalci dežele.« Zakaj pa? »Ker ni resnice in ni usmiljenja in ni spoznanja Božjega v deželi.« (Ozea 4:1) Odpadniški Izraelci goljufajo, prelivajo kri ter dobesedno in duhovno nečistujejo. Namesto da bi se po pomoč zatekali k Bogu, »kličejo na pomoč Egipt, gredo v Asirijo«. (Ozea 7:11)
Jehova objavi svojo obsodbo nad tem ljudstvom z besedami: »Izrael bo požrt.« (Ozea 8:8, NW) Tudi Judovo kraljestvo ni nedolžno. V Ozeu 12:3 piše: »Tudi z Judo ima GOSPOD pravdo, in bo kaznoval Jakoba po potih njegovih, povrne mu po dejanjih njegovih.« Vendar se bo to ljudstvo zagotovo spet vrnilo iz ujetništva, saj Bog obljubi: »Iz oblasti pekla jih rešim, iz smrti jih odkupim.« (Ozea 13:14)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
6:1–3 – Kdo je govoril »Pridite in povrnimo se h GOSPODU«? Morda so nezvesti Izraelci spodbujali drug drugega, da bi se vrnili k Jehovu. Če je bilo tako, so se samo pretvarjali, da so se pokesali. Njihova ljubezen do Boga je bila tako kratkotrajna in bežna kakor »jutranji oblak in kakor rosa, ki hitro izgine«. (Ozea 6:4) Morda pa je ljudi k temu, naj se vrnejo k Jehovu, spodbujal sam Ozea. Kakor koli je že bilo, trmoglavi prebivalci desetrodovnega Izraelovega kraljestva so se morali iskreno pokesati in se zares vrniti k Jehovu.
7:4 – V katerem smislu so bili prešuštni Izraelci podobni »peči, ki jo je pek razbelil«? S to primerjavo je Jehova ponazoril, kako močne so bile zle želje v njihovem srcu.
Pouk za nas:
4:1, 6. Če bi radi, da bi nam bil Jehova tudi v nadalje naklonjen, se moramo še naprej učiti o njem in po naučenem tudi živeti.
4:9–13. Tiste, ki se vdajajo spolni nemorali in sodelujejo pri nečistem čaščenju, bo Jehova poklical na odgovor. (Ozea 1:4)
5:1. Tisti, ki so na čelu Božjega ljudstva, bi morali povsem zavračati odpadništvo. Sicer bi lahko prispevali k temu, da bi nekateri podlegli krivemu čaščenju, s čimer bi zanje postali ‚zadrga in mreža‘.
6:1–4; 7:14, 16. Kesanje, ki se kaže samo v besedah, je hinavsko in prazno. Da bi se Bog lahko usmilil prestopnika, se mora ta iskreno kesati, kar pokaže s tem, da se vrne k temu, kar je »gori«, torej k vzvišeni obliki čaščenja. Svoje ravnanje bi morali uskladiti z Božjimi visokimi merili.
6:6. Človek z grešenjem kaže, da mu manjka zvestovdanosti in ljubezni do Boga. Tega ni mogoče pokriti z nobenimi duhovnimi žrtvami.
8:7, 13; 10:13. Načelo, da ‚bo človek to, kar seje, tudi žel‘, se je pri malikovalskih Izraelcih izkazalo za resnično. (Galačanom 6:7)
8:8, NW; 9:17; 13:16. Prerokbe o severnem kraljestvu so se uresničile, ko je Asirija zavzela njegovo glavno mesto Samarijo. (2. kraljev 17:3–6) Lahko smo prepričani, da bo Bog naredil vse, kar je rekel, in izpolnil vse, kar je govoril. (4. Mojzesova 23:19)
8:14. Jehova je poslal »ogenj v mesta« na Judovem leta 607 pr. n. št., ko so Babilonci opustošili Jeruzalem in Judovo ter s tem izpolnili prerokbo. (2. letopisov 36:19) Ni mogoče, da bi Božja beseda kdaj ostala neizpolnjena. (Jozue 23:14)
9:10. Čeprav so bili Izraelci posvečeni pravemu Bogu, so »šli v Baalpeor in se posvetili sramoti«. Modro ravnamo, če se iz njihovega slabega zgleda kaj naučimo in pazimo, da ne bi storili česa, kar je v nasprotju z našo posvetitvijo Jehovu. (1. Korinčanom 10:11)
10:1, 2, 12. Boga bi morali častiti z nehinavskim srcem. Kadar ‚sejemo za pravičnost, žanjemo po [Božjem] usmiljenju‘.
10:5. Betaven (kar pomeni »hiša krivice«) je zaničevalno ime za Betel (kar pomeni »Božja hiša«). Ko so mališki kip teleta iz Betavna odpeljali v izgnanstvo, so prebivalci Samarije žalovali za tem predmetom, ki so mu bili vdani. Prav zares je nespametno zaupati v mrtvega malika, ki ne more zaščititi niti sebe! (Psalm 135:15–18; Jeremija 10:3–5)
11:1–4. Jehova je s svojim ljudstvom vselej ljubeč. Če smo podrejeni Bogu, nam to nikoli ni v škodo.
11:8–11; 13:14. Jehova je napovedal, da se bo njegovo ljudstvo vrnilo k pravemu čaščenju, in njegova beseda se ‚ni povrnila k njemu prazna‘. (Izaija 55:11) Leta 537 pr. n. št. se je ujetništvo v Babilonu za Jude končalo in ostanek se je vrnil v Jeruzalem. (Ezra 2:1; 3:1–3) Vse, kar je Jehova izrekel po svojih prerokih, se bo zagotovo izpolnilo.
12:7. Morali bi biti trdno odločeni, da bomo usmiljeni, pravični in da bomo nenehno upali v Jehova.
13:6. Izraelci ‚so se nasitili in njihovo srce se je povzdignilo; zato so pozabili‘ Jehova. Moramo se varovati vsake težnje po tem, da bi se poviševali.
‚GOSPODOVA POTA SO RAVNA‘
Ozea roti: »Povrni se, o Izrael, prav h GOSPODU, svojemu Bogu, kajti padel si po pregrehi svoji.« Ljudi spodbuja, naj prosijo Jehova tole: »Odpusti vso pregreho in sprejmi nas milostljivo, in bomo prinašali sad ustnic kot daritve.« (Ozea 14:1, 2)
Skesan prestopnik bi se moral vrniti k Jehovu, sprejeti njegove poti in mu darovati žrtve hvale. Zakaj? Ker ‚so pota GOSPODOVA ravna in pravični bodo hodili po njih‘. (Ozea 14:9) Kako zelo se veselimo, da bodo še mnogi ‚v poslednjih dneh pritrepetali h GOSPODU in k njegovi dobroti‘! (Ozea 3:5)
[Slika na strani 15]
Ozejevo družinsko življenje je ponazarjalo odnos med Jehovom in Izraelom
[Slika na strani 17]
Ob padcu Samarije leta 740 pr. n. št. je desetrodovno Izraelovo kraljestvo izginilo