1.–3. Opiši, kako je Jezus v bližini Betsajde nahranil veliko množico. (Glej sliko pri naslovu.)

ZAMISLI si naslednji prizor. (Beri Matej 14:14–21.) Pred vrati je pasha leta 32 n. št. Na samotnem kraju v bližini Betsajde, vasi, ki leži na severni obali Galilejskega jezera, je skupaj z Jezusom in njegovimi učenci množica kakih 5000 mož pa še žene in otroci.

² Jezusa ob pogledu na to množico ljudi prevzame usmiljenje, zato ozdravi bolne med njimi in uči mnoge reči o Božjem kraljestvu. Ko gre dan že h koncu, učenci spodbudijo Jezusa, naj razpusti ljudi, da bi lahko odšli v bližnje vasi in si kupili kaj za pod zob. Jezus pa učencem odvrne: »Vi jim dajte jesti.« Ob njegovih besedah se gotovo počutijo zbegane, saj je hrane, ki jo imajo pri roki, vse prej kot veliko – pet hlebcev in dve majhni ribi.

³ Jezus iz sočutja naredi čudež – edini čudež, ki ga zapišejo vsi štirje pisci evangelijev. (Mar. 6:35–44; Luk. 9:10–17; Jan. 6:1–13) Svojim učencem naroči, naj množici rečejo, da se posede po travi v skupinah po 50 in 100. Nato izreče blagoslov in začne lomiti kruh ter razdeljevati ribi. Zatem hrane ljudem ne izroča sam, ampak jo da »učencem, učenci pa množicam«. In po čudežu je hrane več kot dovolj za vse! Samo pomisli: Jezus je nahranil tisoče po rokah peščice – po rokah svojih učencev. *

4. a) Katero hrano je bilo Jezusu še pomembnejše priskrbeti in zakaj? b) O čem bomo razpravljali v tem in naslednjem preučevalnem članku?

 ⁴ Vendar je bilo Jezusu še pomembnejše to, da svojim sledilcem priskrbi duhovno hrano. Vedel je, da uživanje duhovne hrane – resnic, ki so v Božji Besedi – prinaša večno življenje. (Jan. 6:26, 27; 17:3) Jezus je mnoge ure osebno poučeval svoje sledilce, in k temu ga je spodbujalo enako sočutje kakor takrat, ko je množico nahranil s kruhom  in ribami. (Mar. 6:34) Toda zavedal se je, da ne bo dolgo na zemlji in da se bo vrnil v nebesa. (Mat. 16:21; Jan. 14:12) Kako pa bo Jezus iz nebes skrbel, da bodo njegovi sledilci na zemlji dobro duhovno nahranjeni? Ravnal bo po podobnem vzorcu – mnoge bo nahranil po rokah peščice. In kdo bo sestavljal peščico? Poglejmo, kako je Jezus po rokah peščice nahranil svoje mnoge maziljene sledilce v prvem stoletju. V naslednjem članku pa bomo razpravljali o vprašanju, ki je ključnega pomena za vsakega med nami: Kako lahko prepoznamo peščico, po kateri Kristus danes hrani nas?

5., 6. a) Katero pomembno odločitev je Jezus sprejel, da bi bili njegovi sledilci po njegovi smrti dobro duhovno preskrbljeni? b) Kako je Jezus svoje apostole pripravil na ključno vlogo, ki naj bi jo imeli po njegovi smrti?

⁵ Odgovoren družinski poglavar uredi vse potrebno, da bi bila njegova družina preskrbljena tudi, če on umre. Podobno je Jezus, ki naj bi postal Glava krščanske občine, uredil vse potrebno, da bi bili njegovi sledilci po njegovi smrti dobro duhovno preskrbljeni. (Efež. 1:22) Približno dve leti pred svojo smrtjo je denimo sprejel zelo pomembno odločitev. Izbral je prve izmed peščice, po kateri je pozneje hranil mnoge. Razmislimo malo o tem dogodku.

⁶ Jezus je molil vso noč, nato pa poklical k sebi svoje učence in izmed njih izbral 12 apostolov. (Luk. 6:12–16) S to dvanajsterico si je bil naslednji dve leti še posebej blizu ter jo poučeval z besedami in zgledom. Vedel je, da se morajo še mnogo naučiti; in res so bili še naprej znani kot »učenci«. (Mat. 11:1; 20:17) Dajal jim je dragocene osebne nasvete in jih temeljito usposabljal za oznanjevanje. (Mat. 10:1–42; 20:20–23; Luk. 8:1; 9:52–55) Očitno jih je pripravljal na ključno vlogo, ki naj bi jo imeli po njegovi smrti in vrnitvi v nebesa.

7. S čim je Jezus dal namig o tem, kaj naj bi bila glavna skrb apostolov?

⁷ Kakšna bo vloga apostolov? Bližale so se binkošti leta 33 n. št. in takrat je že bilo jasno, da bodo apostoli opravljali »nadzorniško službo«. (Apd. 1:20) Toda kaj naj bi bila njihova glavna skrb? Namig o tem je dal Jezus po svojem vstajenju v pogovoru z apostolom Petrom. (Beri Janez 21:1, 2, 15–17.) V navzočnosti nekaterih drugih apostolov je Petru rekel: »Hrani moje ovčice.« Jezus je tako nakazal, da bodo apostoli del peščice, po kateri bo duhovno hrano dajal mnogim. To je res ganljiv in zgovoren pokazatelj tega, kaj Jezus čuti do svojih »ovčic«! *

8. Kako so novi verniki ob binkoštih pokazali, da so jasno prepoznali posrednika, ki ga je uporabljal Kristus?

⁸ Od binkošti leta 33 n. št. naprej je obujeni Kristus uporabljal svoje apostole za posrednika, po katerem je hranil druge maziljene učence. (Beri Apostolska dela 2:41, 42.) Ta posrednik je bil Judom in spreobrnjencem, ki so tistega dne postali z duhom maziljeni kristjani, jasno prepoznaven. Brez omahovanja so se »posvečali [. . .] pouku apostolov«. Po besedah nekega učenjaka lahko grški glagol, ki je tukaj preveden s »posvečali so se«, pomeni tudi »biti neomajno in iz vsega srca zvest določenemu ravnanju«. Ti novi verniki so bili zelo lačni duhovne hrane in so točno vedeli, kje jo dobiti. V neomajni zvestobi  so se zanašali na apostole, da ti pojasnijo Jezusove besede in dejanja ter v novi luči razložijo pomen svetopisemskih vrstic, ki se nanašajo na Jezusa. * (Apd. 2:22–36)

9. Kako so apostoli pokazali, da imajo nalogo hraniti Jezusove ovce vedno jasno pred očmi?

⁹ Apostoli so imeli nalogo, da hranijo Jezusove ovce, vedno jasno pred očmi. Upoštevaj na primer, kako so se lotili občutljivega vprašanja, ki se je pojavilo v novoustanovljeni občini in bi lahko povzročilo razdor. Zanimivo je, da je pri tem šlo za hrano – dobesedno hrano. Pri vsakdanjem razdeljevanju hrane se je grško govoreče vdove zanemarjalo, hebrejsko govorečih pa ne. Kako so apostoli to kočljivo vprašanje rešili? »Dvanajsteri« so skrb za »nujno opravilo«, za razdeljevanje hrane, zaupali sedmim usposobljenim možem. Apostoli, katerih večina je nedvomno sodelovala pri razdeljevanju hrane množicam, ki jih je Jezus čudežno nahranil, so zase menili, da je bolj pomembno, da se osredinijo na oskrbovanje z duhovno hrano. Zato so se posvečali »poučevanju Božje besede«. (Apd. 6:1–6)

10. Za kaj je Kristus uporabljal apostole in starešine v Jeruzalemu?

¹⁰ Do leta 49 n. št. so se še živečim apostolom pridružili nekateri drugi usposobljeni starešine. (Beri Apostolska dela 15:1, 2.) »Apostoli in starešine« v Jeruzalemu so služili kot vodstveni organ. To majhno skupino usposobljenih mož je Kristus kot Glava občine uporabljal za reševanje vprašanj glede naukov ter za nadziranje in usmerjanje oznanjevanja in poučevanja dobre novice o Kraljestvu. (Apd. 15:6–29; 21:17–19; Kol. 1:18)

11., 12. a) Kaj dokazuje, da je Jehova blagoslovil ureditev, po kateri je njegov Sin hranil občine v prvem stoletju? b) Zaradi česa je bil posrednik, ki ga je Kristus uporabljal za oskrbovanje z duhovno hrano, jasno prepoznaven?

¹¹ Ali je Jehova to ureditev, po kateri je njegov Sin hranil občine v prvem stoletju, blagoslovil? Vsekakor! Kako smo lahko o tem prepričani? V Apostolskih delih piše takole: »Ko so tako potovali skozi mesta, so tamkajšnjim prebivalcem izročali odredbe, ki so jih sprejeli apostoli in starešine v Jeruzalemu, da bi se po njih ravnalo. Tako so se občine utrjevale v veri in iz dneva v dan številčno rasle.« (Apd. 16:4, 5) Ali si opazil, da  so občine uspevale, ker so zvesto sodelovale z vodstvenim organom v Jeruzalemu? Ali to ne dokazuje, da je Jehova blagoslovil ureditev, po kateri je njegov Sin hranil občine? Zapomnimo si, da duhovna blaginja ne more obstajati brez Jehovovega bogatega blagoslova. (Preg. 10:22; 1. Kor. 3:6, 7)

 ¹² Do zdaj smo spoznali, da se je Jezus ravnal po določenem vzorcu, ko je hranil svoje sledilce: po rokah peščice je nahranil mnoge. Posrednik, ki ga je uporabljal za oskrbovanje z duhovno hrano, je bil jasno prepoznaven. Navsezadnje so lahko apostoli, torej prvi člani vodstvenega organa, ponudili vidne dokaze, da imajo podporo iz nebes. »Apostoli [so] med ljudstvom delali veliko znamenj in čudežev,« piše v Apostolskih delih 5:12. * Zato tisti, ki so postali kristjani, niso imeli nobenega razloga, da bi se spraševali: Kdo so pravzaprav tisti, po katerih Kristus hrani svoje ovce? Toda s koncem prvega stoletja so se stvari spremenile.

13., 14. a) Pred katerim napadom je posvaril Jezus in kdaj so se njegove besede začele izpolnjevati? b) Iz katerih dveh strani naj bi napad prišel? (Glej končno opombo.)

¹³ Jezus je napovedal, da bo krščanska občina tarča napada. Spomni se, da je Jezus v preroški ponazoritvi o pšenici in ljuljki opozoril, da bo čez na novo posejano polje pšenice (maziljeni kristjani) posejana ljuljka (navidezni kristjani). Rekel je, da bo obema skupinama dovoljeno neovirano rasti skupaj do žetve, ki bo nastopila »ob sklenitvi stvarnosti«. (Mat. 13:24–30, 36–43) Nedolgo zatem so se Jezusove besede začele izpolnjevati. *

¹⁴ Odpadništvo je v krščansko občino začelo prodirati že v prvem stoletju, vendar so Jezusovi zvesti apostoli delovali »kot zadrževalna sila«, ki je preprečevala, da bi se občina okužila s krivimi nauki. (2. Tes. 2:3, 6, 7) Toda po smrti zadnjega apostola se je odpadništvo razširilo v vse občine in tako sta pšenica in ljuljka rasli skupaj več stoletij. Ljuljka se je v tem obdobju namnožila, pšenice pa je bilo malo. Takrat ni bilo stalnega in organiziranega posrednika, ki bi razdeljeval duhovno hrano. Čez čas pa naj bi se to spremenilo. In vprašanje je: Kdaj?

15., 16. Kakšne rezultate je prineslo to, da so Preučevalci Biblije marljivo preiskovali Sveto pismo, in katero vprašanje se postavlja?

¹⁵ Ko se je čas rasti pšenice in ljuljke približal koncu, so se nekateri ljudje začeli močno zanimati za biblijsko resnico. Kot veš, se je v sedemdesetih letih 19. stoletja začela zbirati majhna skupina iskrenih iskalcev resnice. Ustanavljali so biblijske razrede ter delovali ločeno od ljuljke – navideznih kristjanov znotraj cerkva in ločin tako imenovanega krščanstva. Ti iskreni Preučevalci Biblije, kakor so se poimenovali, so se ponižnih src, odprtega uma in z molitvijo skrbno lotili preiskovanja Svetega pisma. (Mat. 11:25)

¹⁶ Takšno marljivo preučevanje Svetega pisma je obrodilo obilen sad. Ti zvesti moški in ženske so z biblijsko literaturo, ki so jo izdajali in razdeljevali blizu in daleč, razgaljali krive nauke in širili duhovne resnice. S svojim delom so osvojili srce in prepričali um mnogih, ki so bili lačni in žejni duhovnih resnic. Zato se postavlja zanimivo  vprašanje: Ali so bili Preučevalci Biblije pred letom 1914 posrednik, ki ga je Kristus postavil, da hrani njegove ovce? Ne. Bili so še v času rasti in tudi ureditev s posrednikom, ki bi skrbel za duhovno hrano, je bila šele v nastajanju. Ni še prišel čas ločitve ljuljki podobnih navideznih kristjanov od pšenici podobnih pravih kristjanov.

17. Kateri pomembni dogodki so se začeli leta 1914?

¹⁷ V predhodnem članku smo spoznali, da se je čas žetve začel leta 1914. Tega leta se je začelo več pomembnih dogodkov. Jezus je bil ustoličen za Kralja in začeli so se zadnji dnevi. (Raz. 11:15) Od leta 1914 do prve polovice leta 1919 je Jezus spremljal svojega Očeta pri prepotrebnem pregledovanju in očiščevanju duhovnega templja. * (Mal. 3:1–4) V letu 1919 pa je nastopil tudi čas, da se začne spravljanje pšenice. Ali je končno prišel čas, da Kristus postavi organiziranega posrednika, ki bo razdeljeval duhovno hrano? Da, prišel je!

18. Postavitev koga je napovedal Jezus in kaj je bilo ključno vprašanje, ko so se začeli zadnji dnevi?

¹⁸ Jezus je v svoji prerokbi o času konca napovedal, da bo postavil posrednika, ki bo ob pravem času dajal duhovno hrano. (Mat. 24:45–47) Koga bo uporabljal kot posrednika? Jezus bo skladno z vzorcem iz prvega stoletja zopet po rokah peščice nahranil mnoge. Toda ker so se ravno začeli zadnji dnevi, se je pojavilo ključno vprašanje: Kdo bo ta peščica? Na to in druga vprašanja glede Jezusove prerokbe bo odgovorjeno v naslednjem članku.