»Kdo je pravzaprav zvesti in preudarni suženj?«
»Kdo je pravzaprav zvesti in preudarni suženj, ki ga je gospodar postavil nad svoje služabnike?« (MAT. 24:45)
1., 2. Po katerem posredniku nas Jezus danes hrani in zakaj je tako zelo pomembno, da tega posrednika prepoznamo?
»BRATJE, ne morem prešteti, kolikokrat ste mi v roke položili članke, v katerih je bilo ravno tisto, kar sem v tistem trenutku najbolj potrebovala.« Tako je neka sestra izrazila svoje cenjenje v pismu, ki ga je naslovila na brate v našem svetovnem središču. Ali imaš tudi ti takšno izkušnjo? Mnogi med nami jo imajo. Ali naj bi nas to presenetilo? Pravzaprav ne.
2 Času primerna duhovna hrana, ki jo dobivamo, je dokaz, da Jezus, Glava krščanske občine, drži svojo obljubo, da nas bo hranil. In po kom to dela? Ko je govoril o znamenju svoje navzočnosti, je povedal, da bo za to, da bo svojim služabnikom dajal hrano ob pravem času, uporabljal »zvestega in preudarnega sužnja«. * (Beri Matej 24:45–47.) Ta zvesti suženj je posrednik, po katerem Jezus v tem času konca hrani svoje prave sledilce. Zelo pomembno je, da prepoznamo zvestega sužnja. Od tega posrednika sta namreč odvisna naša duhovno zdravje in odnos z Bogom. (Mat. 4:4; Jan. 17:3)
3. Kaj je v naših publikacijah pisalo glede ponazoritve o zvestem sužnju?
3 Kako naj bi torej razumeli Jezusovo ponazoritev o zvestem sužnju? Naj omenimo, kaj je v preteklosti pisalo v naših publikacijah: Jezus je ob binkoštih leta 33 n. št. postavil zvestega sužnja nad svoje služabnike; ta suženj predstavlja vse maziljene kristjane na zemlji kot skupino, živeče, v katerem koli obdobju od takrat naprej; služabniki predstavljajo te iste maziljence kot posameznike; leta 1919 je Jezus zvestega sužnja postavil »čez vse svoje imetje« – vse, kar je na zemlji povezano s Kraljestvom. Toda nadaljnje temeljito preučevanje skupaj s skrbnimi molitvami kaže na to, da je treba razjasniti naše razumevanje Jezusovih besed glede zvestega in preudarnega sužnja. (Preg. 4:18) Pa se sedaj poglobimo v to ponazoritev in našo vlogo v njej ne glede na to, ali imamo nebeško ali zemeljsko upanje.
KDAJ SE TA PONAZORITEV IZPOLNI?
4.–6. Zakaj lahko sklenemo, da se je Jezusova ponazoritev o zvestem sužnju začela izpolnjevati šele po letu 1914?
4 Sobesedilo ponazoritve o zvestem in preudarnem sužnju pokaže, da se ta ni začela izpolnjevati ob binkoštih leta 33 n. št., ampak zdaj, v tem času konca. Poglejmo, kako nas Sveto pismo privede do tega sklepa.
5 Ponazoritev o zvestem sužnju je del prerokbe, ki jo je Jezus povedal glede »znamenja [. . .] [svoje] navzočnosti in sklenitve stvarnosti«. (Mat. 24:3) Prvi del te prerokbe, ki je zapisan v Mateju 24:4–22, ima dve izpolnitvi: prva je bila v letih od 33 n. št. do 70 n. št., druga pa se nanaša na naše dni in je daljnosežnejša. Ali to pomeni, da imajo tudi Jezusove besede glede zvestega sužnja dve izpolnitvi? Ne.
6 Jezus se je z besedami, ki so zapisane od Mateja 24:29 naprej, osredinil predvsem na dogodke, do katerih naj bi prišlo v naših dneh. (Beri Matej 24:30, 42, 44.) Ko je govoril o tem, kaj se bo dogajalo med veliko stisko, je rekel, da bodo ljudje videli »Sina človekovega prihajati na nebeških oblakih«. Zatem je vse, ki bodo živeli v zadnjih dneh, spodbudil, naj bodo oprezni. Rekel je: »Ne veste, katerega dne pride vaš Gospod.« In tudi: »Sin človekov [bo] prišel ob uri, ko si ne boste mislili.« * Jezus je ravno v tem sobesedilu, ko je govoril o dogodkih, do katerih bo prišlo v zadnjih dneh, povedal ponazoritev o zvestem sužnju. Zato lahko sklenemo, da so se njegove besede glede zvestega sužnja začele izpolnjevati šele po začetku zadnjih dni leta 1914. Takšen sklep je smiseln. Zakaj?
7. Katero pomembno vprašanje se je postavilo na začetku žetve in zakaj?
7 Pomisli za trenutek na vprašanje: »Kdo je pravzaprav zvesti in preudarni suženj?« V prvem stoletju se o tem skorajda ni bilo razloga spraševati. Kot smo videli v prejšnjem članku, so lahko apostoli delali čudeže in celo prenašali čudežne darove na druge, kar je bil dokaz, da jih podpira Bog. (Apd. 5:12) Zakaj bi se potem sploh kdo spraševal, koga je pravzaprav postavil Kristus, da bi bil na čelu Božjega ljudstva? Leta 1914 pa so bile okoliščine precej drugačne. To leto se je začela žetev. Končno je prišel čas, da se ljuljka loči od pšenice. (Mat. 13:36–43) Zato se je na začetku žetve postavilo pomembno vprašanje: Kako je mogoče med mnogimi navideznimi kristjani, ki trdijo, da so pravi Jezusovi sledilci, prepoznati pšenico – maziljene kristjane? Odgovor daje ponazoritev o zvestem sužnju. Kristusovi maziljeni sledilci naj bi bili tisti, ki so dobro duhovno nahranjeni.
KDO JE ZVESTI IN PREUDARNI SUŽENJ?
8. Zakaj je prav, da zvestega sužnja sestavljajo maziljeni kristjani?
8 Ti, ki sestavljajo zvestega sužnja, morajo biti maziljeni kristjani. Imenovani so »kraljevsko duhovništvo« in imajo nalogo, da na vse strani razglašajo odlike tistega, ki jih je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo. (1. Pet. 2:9) Vsekakor je prav, da člani »kraljevskega duhovništva« neposredno sodelujejo pri poučevanju sovernikov o resnici. (Mal. 2:7; Raz. 12:17)
9. Ali zvestega sužnja sestavljajo vsi maziljeni kristjani? Pojasni.
9 Ali zvestega sužnja sestavljajo vsi maziljenci na zemlji? Ne. Dejstvo je, da ne sodelujejo vsi maziljenci pri razdeljevanju hrane sovernikom po svetu. Del pšenice so tudi maziljeni bratje, ki morda služijo kot strežni služabniki ali starešine v svojih občinah. Poučujejo po hišah in v svojih občinah ter zvesto podpirajo navodila iz svetovnega središča. Vendar pa nimajo deleža pri razdeljevanju duhovne hrane bratom in sestram po svetu. Poleg tega so med maziljenci tudi ponižne sestre, ki nikoli ne bi skušale prevzeti učiteljske vloge v občini. (1. Kor. 11:3; 14:34)
10. Kdo je zvesti in preudarni suženj?
10 Kdo je potem zvesti in preudarni suženj? Skladno z Jezusovim vzorcem, da bodo po rokah peščice nahranjeni mnogi, tega sužnja sestavlja majhna skupina maziljenih bratov, ki med Kristusovo navzočnostjo neposredno sodelujejo pri pripravljanju in razdeljevanju duhovne hrane. Maziljeni bratje, ki sestavljajo zvestega sužnja, ves čas zadnjih dni služijo skupaj na svetovnem središču. V zadnjih desetletjih je ta suženj Vodstveni organ Jehovovih prič. Ampak bodi pozoren na to, da je beseda »suženj« v Jezusovi ponazoritvi rabljena v ednini, kar kaže na to, da gre za enega sužnja. Potemtakem se člani Vodstvenega organa o stvareh odločajo skupaj.
KDO SO SLUŽABNIKI?
11., 12. a) Kateri dve nalogi prejme zvesti in preudarni suženj? b) Kdaj je Jezus postavil zvestega sužnja nad svoje služabnike in koga je za to izbral?
11 Omeniti je treba, da v Jezusovi ponazoritvi zvesti in preudarni suženj prejme dve različni nalogi. Prva je, da je postavljen nad služabnike; druga pa, da je postavljen čez vse gospodarjevo imetje. Ker se ponazoritev izpolnjuje samo zdaj, v tem času konca, naj bi obe nalogi nastopili po začetku Jezusove navzočnosti v kraljevski oblasti leta 1914.
12 Kdaj je Jezus postavil zvestega sužnja nad svoje služabnike? Da bi dobili odgovor, se moramo vrniti v leto 1914 – na začetek žetve. Kot smo že spoznali, so v tistem času mnoge skupine trdile, da so kristjani. Iz katere skupine naj bi Jezus izbral in postavil zvestega sužnja? Odgovor na to vprašanje je prišel po tem, ko sta Jezus in njegov Oče od leta 1914 do prve polovice leta 1919 pregledovala tempelj oziroma ureditev za čaščenje Boga. * (Mal. 3:1) Bila sta zadovoljna z majhno skupino zvestih Preučevalcev Biblije, ki so pokazali, da so iz srca predani Jehovu in njegovi Besedi. Seveda jih je bilo treba nekoliko prečistiti, kar so ti v tem kratkem obdobju pregledovanja in prečiščevanja tudi ponižno sprejeli. (Mal. 3:2–4) Ti zvesti Preučevalci Biblije so bili pšenica, torej pravi kristjani. Leta 1919, v letu duhovne oživitve, je Jezus izmed njih izbral sposobne maziljene brate, da bodo zvesti in preudarni suženj, in jih postavil nad svoje služabnike.
13. Kdo vse spada k služabnikom in zakaj?
13 Kdo pa so služabniki? Enostavno rečeno, to so tisti, ki dobivajo hrano. Na začetku zadnjih dni so služabnike sestavljali samo maziljenci. Kasneje pa se je služabnikom pridružila tudi velika množica drugih ovc. Danes druge ovce sestavljajo veliko večino »ene črede« pod Kristusovim vodstvom. (Jan. 10:16) Obe skupini imata koristi od uživanja iste času primerne duhovne hrane, ki jo razdeljuje zvesti suženj. In kako je s člani Vodstvenega organa, ki danes sestavljajo zvestega in preudarnega sužnja? Oni morajo prav tako dobivati duhovno hrano. Zato ti bratje ponižno priznavajo, da so kot posamezniki tudi sami služabniki, tako kakor vsi drugi Jezusovi pravi sledilci.
Ne glede na to, ali imamo nebeško ali zemeljsko upanje, smo vsi služabniki in potrebujemo isto času primerno duhovno hrano.
14. a) Katera odgovornost je naložena zvestemu sužnju in kaj vse k temu spada? b) Pred čim je Jezus posvaril zvestega in preudarnega sužnja? (Glej okvir »Če pa bi suženj postal hudoben . . .«.)
14 Jezus je zvestemu in preudarnemu sužnju zaupal pomembno odgovornost. V biblijskih časih je zaupanja vreden suženj oziroma oskrbnik upravljal vse, kar je pripadalo njegovemu gospodarju. (Luk. 12:42) Potemtakem je zvestemu in preudarnemu sužnju naložena odgovornost, da upravlja vse, kar na zemlji pripada Kristusu. K temu spada, da nadzoruje premoženje Skupnosti, oznanjevalsko dejavnost, pripravo programa za zbore in zborovanja ter izdelavo biblijske literature, ki se uporablja pri oznanjevanju in osebnem preučevanju. Služabniki so odvisni od vsega, kar ta zvesti suženj pripravlja zanje v duhovnem pogledu.
POSTAVLJEN ČEZ VSE GOSPODARJEVO IMETJE – KDAJ?
15., 16. Kdaj Jezus postavi zvestega sužnja čez vse svoje imetje?
15 Kdaj Jezus sužnju podeli drugo nalogo – da je postavljen čez vse njegovo imetje? Jezus je rekel: »Srečen ta suženj, če ga gospodar ob svojem prihodu najde, da tako dela! Resnično vam povem, da ga bo postavil čez vse svoje imetje.« (Mat. 24:46, 47) Upoštevaj, da Jezus drugo nalogo podeli po tem, ko pride in se prepriča, da ta suženj »tako dela«, torej da zvesto razdeljuje duhovno hrano. Glede na to naj bi med podelitvijo prve in druge naloge minilo nekaj časa. Da bi razumeli, kako in kdaj Jezus postavi sužnja čez vse svoje imetje, moramo vedeti dvoje: kdaj Jezus pride in kaj spada k njegovemu imetju.
16 Kdaj Jezus pride? Odgovor najdemo v sobesedilu. Spomni se, da se Jezusov prihod, omenjen v predhodnih vrsticah, nanaša na čas, ko Jezus pride, da ob koncu te stvarnosti izreče in izvrši obsodbo. * (Mat. 24:30, 42, 44) Zato do Jezusovega prihoda, ki je omenjen v ponazoritvi o zvestem sužnju, pride med veliko stisko.
17. Kaj spada k Jezusovemu imetju?
17 Kaj spada k vsemu Jezusovemu imetju? Jezus z besedo »vse« svojega imetja ni omejil samo na reči na zemlji. Pravzaprav ima Jezus veliko oblast tudi v nebesih. Rekel je: »Dana mi je bila vsa oblast v nebesih in na zemlji.« (Mat. 28:18; Efež. 1:20–23) K njegovemu imetju zdaj spada Mesijansko kraljestvo, ki mu je pripadlo leta 1914 in ki si ga bo delil s svojimi maziljenimi sledilci. (Raz. 11:15)
18. Zakaj bo Jezus zvestemu sužnju z veseljem podelil nalogo, da bo postavljen čez vse njegovo imetje?
18 Kaj lahko glede na vse to sklenemo? Ko bo Jezus med veliko stisko prišel izvršit obsodbo, bo videl, da zvesti suženj služabnikom zvesto razdeljuje času primerno duhovno hrano. Nato bo temu sužnju z veseljem podelil drugo nalogo – postavljen bo čez vse njegovo imetje. Tisti, ki sestavljajo zvestega sužnja, bodo prejeli to nalogo, ko bodo dobili svojo nebeško nagrado, torej ko bodo postali Kristusovi sovladarji.
19. Ali tisti, ki sestavljajo zvestega sužnja, prejmejo večjo nagrado v nebesih kakor drugi maziljenci? Pojasni.
19 Ali tisti, ki sestavljajo zvestega sužnja, prejmejo večjo nagrado v nebesih kakor drugi maziljenci? Ne. Nagrade, ki je bila ob neki priložnosti obljubljena majhni skupini, bodo lahko na koncu deležni tudi drugi. Razmisli na primer, kaj je Jezus rekel enajstim zvestim apostolom v noči, preden je umrl. (Beri Luka 22:28–30.) Tej mali skupini mož je obljubil, da jih za njihovo zvestobo čaka lepa nagrada. Skupaj z njim bodo sedeli na prestolu s kraljevsko oblastjo. Leta pozneje pa je nakazal, da bodo na prestolih sedeli in z njim vladali vsi 144.000-i. (Raz. 1:1; 3:21) In podobno je, kakor to piše v Mateju 24:47, obljubil, da bo majhna skupina mož – maziljeni bratje, ki sestavljajo zvestega sužnja – postavljena čez vse njegovo imetje. Dejansko pa bodo vsi 144.000-i skupaj z njim imeli v nebesih veliko oblast. (Raz. 20:4, 6)
Vsi 144.000-i bodo skupaj z Jezusom imeli v nebesih veliko oblast. (Glej odstavek 19.)
20. Zakaj je Jezus postavil zvestega sužnja in kaj si odločen delati?
20 Jezus se s tem, da uporablja zvestega in preudarnega sužnja, ravna po istem vzorcu kakor v prvem stoletju: po rokah peščice so nahranjeni mnogi. Jezus je postavil zvestega sužnja, da bi poskrbel, da bi njegovi pravi sledilci, bodisi maziljenci bodisi druge ovce, v zadnjih dneh redno dobivali času primerno duhovno hrano. Zato pokažimo cenjenje – zvesto podpirajmo maziljene brate, ki sestavljajo zvestega in preudarnega sužnja. (Heb. 13:7, 17)
^ odst. 2 Odstavek 2: Nekoč prej je Jezus povedal podobno ponazoritev, v kateri je »sužnja« imenoval »oskrbnik«, »služabnike« pa »služinčad«. (Luk. 12:42–44)
^ odst. 6 Odstavek 6: Kristusov »prihod« (grško érhomai) ni isto kot Kristusova »navzočnost« (parousía). Njegova nevidna navzočnost se začne pred njegovim prihodom, da izvrši obsodbo.
^ odst. 12 Odstavek 12: Glej članek »Glejte, jaz bom z vami vse dni« v tej reviji, strani 10–12, odstavki 5–8.
^ odst. 16 Odstavek 16: Glej članek »Povej nam, kdaj se bo vse to zgodilo?« v tej reviji, strani 7, 8, odstavki 14–18.
