1.–3. S katerimi preizkušnjami se spoprijemajo zakonci? (Glej sliko pri naslovu.)

»ČE SI želiš, da bi tvoj zakon uspel, in si za to tudi iskreno prizadevaš, boš imel Jehovov blagoslov,« pravi mož, ki je srečno poročen 38 let. Res je, možje in žene imajo vse možnosti za skupno srečo in za to, da drug drugega podpirajo v težkih časih. (Preg. 18:22)

² Vendar je za zakonce rečeno, da bodo kdaj pa kdaj »v sebi doživljali stisko«, in to ni nič nenavadnega. (1. Kor. 7:28) Zakaj ne? Že zgolj ukvarjanje z vsakodnevnimi težavami lahko povzroča napetosti v zakonu. Posledice nepopolnega jezika, kot so prizadeta čustva, nesporazumi in slaba komunikacija, so lahko preizkušnja tudi v najboljših zakonih. (Jak. 3:2, 5, 8) Poleg tega mnogi zakonci težko najdejo ravnovesje med zaposlitvijo, ki od njih veliko zahteva, in skrbjo za svoje otroke. Nekateri pari si zaradi stresa in izčrpanosti skorajda ne morejo vzeti časa, ki ga potrebujejo za utrjevanje zakonskih vezi. Ljubezen in spoštovanje med zakoncema lahko načnejo finančni problemi, zdravstvene težave ali druge neprijetne okoliščine. Temelje na videz trdnega  zakona pa lahko zamajejo tudi »dela mesa«, kot so nečistovanje, razpuščeno vedenje, sovraštvo, spori, ljubosumnost, izbruhi jeze in prepiri. (Gal. 5:19–21)

³ Vsemu temu pa svoje pridodajo še »zadnji dnevi«, za katere sta značilna sebičnost in pomanjkanje spoštovanja do Boga, ki na zakon delujeta uničujoče. (2. Tim. 3:1–4) In nenazadnje, zakonci se morajo upirati nenehnim napadom zlobnega sovražnika. Apostol Pavel nas pred njim takole svari: »Vaš nasprotnik, Hudič, hodi okrog kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl.« (1. Pet. 5:8; Raz. 12:12)

4. Kako je mogoče imeti trden in srečen zakon?

⁴ Neki mož iz Japonske priznava: »Zaradi finančnih težav sem bil pod hudim pritiskom. In ker se s svojo ženo nisem prav veliko pogovarjal, je bila tudi ona pod hudim pritiskom. Poleg tega je pred kratkim imela resne zdravstvene težave. Tu in tam je bil ves ta stres povod za prepir.« Nekatere preizkušnje v zakonu so neizogibne, toda niso nepremagljive. Z Jehovovo pomočjo lahko imajo zakonci trden in srečen zakon. (Beri Psalm 127:1.) Sedaj bomo pobliže spoznali pet duhovnih zidakov, s katerimi si zakonca lahko sezidata trden in trajen zakon. Nato pa bomo videli, kako lahko kot vezivno sredstvo za spajanje teh zidakov uporabita ljubezen.

5., 6. Kako lahko možje in žene vpletejo Jehova v svoj zakon?

⁵ Temelj za močno zakonsko zvezo sta zvestoba in podrejenost Tistemu, ki je zvezo ustanovil. (Beri Pridigar 4:12.) Mož in žena lahko Jehova vpleteta v svoj zakon tako, da upoštevata njegovo ljubeče vodstvo. V Bibliji glede staroveškega Božjega ljudstva piše: »Če bi se zgodilo, da bi skrenili na desno ali na levo, boste za seboj zaslišali besedo: ‚Ta je tista pot. Hodite po njej.‘« (Iza. 30:20, 21) Danes lahko zakonca slišita Jehovovo besedo tako, da skupaj bereta Sveto pismo. (Ps. 1:1–3) Svoj zakon lahko utrjujeta tudi z družinskim čaščenjem, ki naj bi bilo prijetno in duhovno osvežilno. Prav tako jima to, da vsak dan skupaj molita, učinkovito pomaga, da si sezidata zakonsko zvezo, ki bo lahko vzdržala napade Satanovega sveta.

⁶ »Kadar najino veselje zasenčijo osebne težave ali nesporazumi,« pravi Gerhard iz Nemčije, »se iz nasvetov v Božji Besedi učiva potrpežljivosti in odpuščanja. Brez teh lastnosti ni uspešnega zakona.« Če si zakonca marljivo prizadevata vplesti Boga v svoj zakon tako, da duhovne dejavnosti opravljata skupaj, spleteta tesno vez z Bogom in med seboj, zaradi česar je njuna zveza srečna in polna ljubezni.

7. Kako naj bi možje opravljali svojo vlogo poglavarja v družini?

⁷ Od tega, kako mož opravlja svojo vlogo družinskega poglavarja, je zelo odvisno, kako trdna in srečna bo zakonska zveza. V Bibliji beremo: »Vsakemu moškemu [je] glava Kristus, ženski je glava moški.« (1. Kor. 11:3) Iz sobesedila teh besed je razvidno, kako naj bi možje opravljali vlogo poglavarja v družini – posnemali naj bi Kristusa, ki je glava moškemu. Jezus ni bil nikoli tiranski ali grob, ampak je bil vedno ljubeč, prijazen, razumen, blage narave in ponižnega srca. (Mat. 11:28–30)

8. Kako si lahko mož pridobi ženino ljubezen in spoštovanje?

 ⁸ Možu, ki posnema Kristusa, ni treba vedno znova zahtevati od žene, da mu izkazuje spoštovanje. Raje si prizadeva živeti z njo »po spoznanju« oziroma skuša biti do nje pozoren in razumevajoč. Upošteva tudi nasvet: »Izkazujte [ji] čast kakor krhkejši posodi.« (1. Pet. 3:7) Z ženo govori spoštljivo in je do nje sočuten tako v javnosti kot tudi zasebno, s čimer pokaže, da mu je dragocena. (Preg. 31:28) S takšnim ljubečim glavarstvom si pridobi njeno ljubezen in spoštovanje, Bog pa njun zakon blagoslavlja.

9. Kako lahko žena pokaže, da je ponižna in podredljiva?

⁹ Če do Jehova čutimo nesebično ljubezen, ki temelji na njegovih načelih, se lažje ponižamo pod njegovo mogočno roko. (1. Pet. 5:6) Za podredljivo ženo je na primer pomembno, da je pripravljena sodelovati z možem in ga podpirati, saj tako kaže spoštovanje do Jehovove oblasti. V Bibliji piše: »Žene, podrejajte se svojemu možu, kakor se spodobi v Gospodu.« (Kol. 3:18) Res je, da ženi ne bo všeč prav vsaka moževa odločitev. Toda če njegove odločitve niso v nasprotju z Božjimi zakoni, jih je pripravljena podpreti. (1. Pet. 3:1)

10. Zakaj je v družinskem okolju podrejanje iz ljubezni pomembno?

¹⁰ Ženi je zaupano častno mesto »soproge«. (Mal. 2:14) Njeni predlogi pri družinskih odločitvah so zelo dragoceni, če svoje misli in občutke izrazi spoštljivo in pri tem ostane podredljiva. Moder mož bo skrbno prisluhnil njenim besedam. (Preg. 31:10–31) V družinskem okolju podrejanje iz ljubezni pripomore k veselju, miru in složnosti. To je obema, možu in ženi, v zadovoljstvo, saj vesta, da tako ugajata Bogu. (Efež. 5:22)

11. Zakaj je odpuščanje nadvse pomembno?

¹¹ Eden od ključnih zidakov trajnega zakona je odpuščanje. Mož in žena krepita medsebojno vez, če upoštevata svetopisemsko zapoved: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte.« (Kol. 3:13) Po drugi strani pa zakonske odnose rušita, če v sebi pestujeta stare zamere in jih pogosto uporabita kot orožje drug proti drugemu. Podobno kakor se lahko na stavbi pojavijo razpoke in zmanjšajo njeno trdnost, se tudi v našem srcu lahko naselijo občutki prizadetosti in različne zamere, zaradi česar smo vedno manj pripravljeni odpuščati. Mož in žena zakonsko vez utrjujeta, če si odpuščata, saj tudi Jehova odpušča njima. (Miha 7:18, 19)

12. V katerem smislu ljubezen pokriva »množico grehov«?

¹² Prava ljubezen si »ne zapisuje [. . .] hudega«. Pravzaprav »ljubezen pokriva množico grehov«. (1. Kor. 13:4, 5; beri 1. Petrovo 4:8.) Z drugimi besedami rečeno, ljubezen ne postavlja omejitev v tem, kolikokrat naj bi drugim odpustili napake. Ko je apostol Peter vprašal Jezusa, kolikokrat naj bi komu odpustil, mu je ta odgovoril: »Do sedeminsedemdesetkrat.« (Mat. 18:21, 22) Iz njegovih besed vidimo, da praktično ni nobene omejitve glede tega, kolikokrat naj bi kristjan odpustil drugim. (Preg. 10:12) *

13. Kako se lahko upiramo težnji, da ne bi bili pripravljeni odpuščati?

¹³ »Če zakonca nočeta odpuščati drug drugemu,« pravi Annette, »se kopičijo zamere in raste nezaupanje, to pa je strup za zakon. Če pa si rada odpuščata, s tem utrjujeta zakonske vezi in se zbližujeta.« Potrudita se, da bosta hvaležna drug drugemu in da se bosta med seboj cenila. Tako se bosta upirala težnji, da si ne bi bila pripravljena odpuščati. Naj vama preide v navado, da iskreno pohvalita drug drugega. (Kol. 3:15) Če bosta vse to delala, bosta občutila notranji mir, bosta enotna in Bog vama bo naklonjen. (Rim. 14:19)

14., 15. Kaj je zlato pravilo in kako je uporabno v zakonu?

¹⁴ Nedvomno ti je všeč, če drugi upoštevajo tvoje dostojanstvo in te spoštujejo. Hvaležen si, če prisluhnejo tvojim mislim in so pozorni do tvojih občutkov. Toda ali si že kdaj slišal koga reči »Vrnil mu bom milo za drago«? Razumljivo je, da se človek včasih tako odzove, vendar nam Biblija prigovarja: »Ne govori: ‚Kakor je storil meni, tako bom tudi jaz njemu.‘« (Preg. 24:29) Jezus je učil, da se težave dajo reševati tudi drugače, bolj pozitivno. Omenil je pravilo vedenja, ki je tako znano, da mu ljudje pogosto rečejo kar zlato pravilo, in se glasi takole: »Kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Luk. 6:31) Jezus je s tem hotel reči, da bi z ljudmi morali ravnati tako, kakor bi mi radi, da bi oni ravnali z nami, in da jim neprijaznosti ne bi smeli vračati z neprijaznostjo. V zakonu to pomeni, da moramo v odnos vlagati to, kar tudi sami pričakujemo, da bomo iz njega dobili.

 ¹⁵ Mož in žena krepita medsebojne odnose, če sta pozorna na občutke drug drugega. »Zlato pravilo si prizadevava uresničiti v praksi,« pravi neki mož iz Južne Afrike. »Res je, da se tu in tam razburiva, vendar se močno trudiva, da bi drug z drugim ravnala tako, kakor bi sama rada, da bi drugi ravnali z nama, torej spoštljivo in dostojanstveno.«

16. Kako mož in žena nikoli ne bi smela ravnati drug z drugim?

¹⁶ Slabosti svojega zakonca ne razkrivaj drugim in ne kaži s prstom na njegove posebnosti, tudi v šali ne. Zapomni si, da zakonska zveza ni tekmovanje, na katerem se ugotavlja, kdo je močnejši, kdo je glasnejši ali kdo s svojo pripombo bolj zadene v živo. Resda imamo vsi pomanjkljivosti, ki druge včasih razburijo. Ampak nikoli ni upravičenega razloga za to, da bi mož in žena drug z drugim govorila v sarkastičnem in poniževalnem tonu ali, kar je še hujše, da bi med njima prišlo do fizičnega nasilja. (Beri Pregovori 17:27; 31:26.)

17. Kako lahko možje udejanjajo zlato pravilo?

¹⁷ V nekaterih kulturah moški, ki ustrahujejo ali pretepajo svojo ženo, veljajo za možate, vendar v Bibliji piše: »Kdor je počasen za jezo, je boljši od mogočnega človeka, in kdor ima svojega duha v oblasti, je boljši od tistega, ki osvoji mesto.« (Preg. 16:32) Moški, ki se želi obvladovati in s tem posnemati Jezusa Kristusa, največjega človeka, kar jih je kdaj živelo, potrebuje veliko moralno moč. Mož, ki verbalno ali fizično zlorablja svojo ženo, ni niti najmanj možat in s takšnim ravnanjem uniči svoj odnos z Jehovom. Psalmist David, ki je bil tudi sam močan in pogumen moški, je dejal: »Če se razburite, nikar ne grešite. Zadržite besede v svojem srcu, na svoji postelji, in molčite.« (Ps. 4:4)

18. Zakaj je pomembno gojiti ljubezen?

¹⁸ Beri 1. Korinčanom 13:4–7. Ljubezen je najpomembnejša lastnost v zakonu. »Oblecite najglobljo sočutnost, prijaznost, ponižnost, blagost in potrpežljivost. Poleg vsega tega pa si oblecite ljubezen, ker je popolna vez.« (Kol. 3:12, 14) Požrtvovalna ljubezen, kakršno je imel Kristus, je kakor malta, ki drži skupaj zidake trdne zakonske zveze. Zaradi nje lahko zveza ostane močna kljub motečim osebnostnim pomanjkljivostim, hudi bolezni, zaskrbljenosti zaradi finančnih problemov ali težavnim odnosom z zakončevimi sorodniki.

19., 20. a) Kako si lahko zakonca sezidata trden in srečen zakon? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

¹⁹ Res je, zakonca lahko imata uspešno zakonsko zvezo samo, če si za to iskreno prizadevata in če sta si vdana in zvesta. Če se v njuni zvezi pojavijo težave, ne bi smela bežati iz nje. Na vso moč bi se morala truditi, da njun zakon ne bi le preživel, temveč da bi cvetel. Krščanske zakonce, ki so vdani Jehovu in drug drugemu, bi morala ljubezen do Boga in medsebojna ljubezen motivirati, da rešujejo težave, saj »ljubezen nikoli ne mine«. (1. Kor. 13:8; Mat. 19:5, 6; Heb. 13:4)

²⁰ Sezidati si trden in srečen zakon je še posebej zahtevno v današnjih »kritičnih časih«. (2. Tim. 3:1) Toda z Jehovovo pomočjo uspeh vsekakor ne bo izostal. Vendar zakonci bijejo še en boj – upirati se morajo vplivu, ki bi ga nanje lahko imel vse večji moralni razkroj v svetu. V naslednjem članku bomo pregledali, kako lahko možje in žene utrjujejo duhovni obrambni zid v svojem zakonu.