Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zakaj kazati hvaležnost?

Zakaj kazati hvaležnost?

Zakaj kazati hvaležnost?

»Draga Raquel!

Iskreno se ti zahvaljujem za spodbude. Čeprav se sama morda ne zavedaš, mi tvoja pozitivnost in prijazne besede veliko pomenijo.« Jennifer

ALI ste kdaj prejeli nepričakovano zahvalno pismo? Če ste, vam je takšna gesta nedvomno ogrela srce. Navsezadnje je povsem naravno, da si želimo biti cenjeni. (Matej 25:19–23)

Ko nekdo nekomu pokaže hvaležnost, to navadno poglobi vezi med njima. Poleg tega oseba, ki pokaže cenjenje, posnema Jezusa Kristusa, ki ni nikoli spregledal dobrih del, ki so jih storili drugi. (Marko 14:3–9; Luka 21:1–4)

Žal pa se zdi, da vse manj ljudi bodisi pisno ali ustno izrazi hvaležnost. Biblija je posvarila, da bodo v »zadnjih dneh« ljudje »nehvaležni«. (2. Timoteju 3:1, 2) Danes je opaziti vse manj hvaležnosti, in če nismo oprezni, lahko takšna vsesplošna težnja zaduši nežne občutke hvaležnosti, ki se utegnejo prebujati v nas.

Katere praktične korake lahko storijo starši, da bi naučili svoje otroke izkazovati hvaležnost? Komu bi morali biti hvaležni? In zakaj bi morali kazati hvaležnost, četudi ljudje okrog nas niso hvaležni?

V družinskem krogu

Starši trdo delajo, da bi priskrbeli otrokom, kar potrebujejo. Toda včasih se jim morda zdi, da njihov trud ni cenjen. Kaj lahko storijo, da bi to spremenili? Za to so bistveni trije dejavniki.

1. Zgled. Pri vzgajanju otrok večinoma velja, da zgledi vlečejo, in tako je tudi, ko gre za učenje izražanja hvaležnosti. Biblija o pridni materi v starodavnem Izraelu pravi: »Njeni otroci o njej dobro govorijo.« Kje so se njeni otroci naučili izražati hvaležnost? Drugi del vrstice nam namigne odgovor. Takole pravi: »Tudi mož jo hvali.« (Pregovori 31:28, New Century Version) Starša, ki drug drugemu izkazujeta hvaležnost, svojim otrokom pokažeta, da se z zahvalo razveseli tistega, ki mu je namenjena, da izboljša družinske odnose in da je znamenje zrelosti.

Neki oče po imenu Stephen pravi: »Trudil sem se, da bi bil svojima otrokoma dober zgled tako, da sem se ženi zahvalil za večerjo.« Kako se je to obneslo? »Hčeri sta to opazili in pomagalo jima je, da sta se bolj zavedali, da morata pokazati hvaležnost,« pravi Stephen. Če ste poročeni, ali se zakoncu navadno zahvalite za to, kar dnevno postori pri hiši in kar bi zlahka jemali za samoumevno? Ali se zahvalite svojim otrokom, in to tudi takrat, ko storijo tisto, kar se od njih pričakuje?

2. Pouk. Hvaležnost je kakor cvetlica. Da bi kar najlepše »cvetela«, jo je treba negovati. Kako lahko starši pomagajo svojim otrokom razvijati hvaležnost in jo tudi izkazovati? Modri kralj Salomon je poudaril en pomemben dejavnik, ko je zapisal: »Srce pravičnega premisli, preden odgovori.« (Pregovori 15:28SSP)

Starši, ali lahko svoje otroke naučite, da bodo razmišljali o trudu in velikodušnosti, ki se skrivata za vsakim darilom, ki ga dobijo? Tovrstno razmišljanje je dobra podlaga za rast hvaležnosti. Maria, ki je vzgojila tri otroke, pravi: »Treba si je vzeti čas, da se usedeš skupaj z otroki in jim pojasniš, kaj je vpleteno v to, da ti je nekdo dal darilo – namreč da je nekdo mislil nate osebno in ti želel pokazati, kako zelo mu je mar zate. Toda menim, da je vredno truda.« Takšni pogovori pomagajo otrokom, da se naučijo ne samo, kaj bi morali reči, kadar se želijo zahvaliti, temveč tudi, zakaj bi to morali reči.

Modri starši pomagajo svojim otrokom, da se lahko ognejo mišljenju, da jim vse dobre stvari, ki jih dobijo, enostavno kar pripadajo. * Opozorilo iz Pregovorov 29:21 glede ravnanja s služabniki velja tudi za otroke: »Kdor svojega hlapca od mladosti razvaja, bo postal ta končno nehvaležen.« (Ekumenska izdaja)

Kako lahko čisto majhnemu otroku pomagate, da se bo naučil izkazovati hvaležnost? Linda, ki ima tri otroke, pravi: »Kadar sva z možem pisala zahvalna sporočilca, sva otroke spodbujala, naj sodelujejo pri tem tako, da so narisali risbico, ki smo jo lahko priložili, ali pa da so napisali svoje ime na vizitko.« Res je, da je risbica morda preprosta in podpis težko čitljiv, toda pouk, ki ga otroci dobijo iz tega, seže globoko.

3. Vztrajnost. Vsem je prirojena težnja k sebičnosti in to nas utegne zavirati, ko gre za izkazovanje hvaležnosti. (1. Mojzesova 8:21; Matej 15:19) Toda Biblija Božjim služabnikom prigovarja: »[Morali bi] se obnavljati v sili, ki žene vaš um, in si oblačiti novo osebnost, ki je bila ustvarjena po Božji volji.« (Efežanom 4:23, 24)

Starši morajo svojemu otroku pomagati, da si oblači novo osebnost, vendar izkušeni starši vedo, da je to lažje reči kot storiti. Stephen, ki smo ga omenili že prej, pravi: »Zdelo se je, da bo zelo dolgo trajalo, da se bosta najini hčeri naučili sami zahvaliti, ne da bi ju kdo spomnil.« Toda Stephen in njegova žena nista obupala. »Z veliko vztrajnosti,« nadaljuje Stephen, »sta se dekleti to vendarle naučili. Sedaj sva ponosna na to, kako izkazujeta hvaležnost drugim.«

Do prijateljev in sosedov

Ko se zgodi, da se ne zahvalimo, morda ne gre za to, da smo nehvaležni, temveč smo zgolj pozabili. Mar je res tako pomembno, da hvaležnost ne le čutimo, ampak tudi izrazimo? Da bi si odgovorili na to vprašanje, razmislimo o dogodku, v katerega so bili vpleteni Jezus in nekaj gobavcev.

Na poti v Jeruzalem je Jezus srečal deset mož, ki so bili gobavi. V Bibliji je takole pojasnjeno: »Zaklicali so: ‚Jezus, Učitelj, usmili se nas!‘ Ko jih je Jezus zagledal, jim je rekel: ‚Pojdite in pokažite se duhovnikom.‘ In ko so odhajali, so bili očiščeni. Eden od njih pa se je, ko je videl, da je ozdravljen, vrnil in glasno slavil Boga. Padel je na obraz k Jezusovim nogam in se mu zahvaljeval; ta človek pa je bil Samarijan.« (Luka 17:11–16)

Ali je Jezus spregledal to, da se drugi možje niso zahvalili? Poročilo se nadaljuje: »Jezus ga je vprašal: ‚Mar jih ni bilo očiščenih deset? Kje je torej ostalih devet? Mar se ni vrnil niti eden, da bi dal Bogu slavo, samo ta človek iz drugega naroda?‘« (Luka 17:17, 18)

Ostalih devet gobavcev ni bilo hudobnih. Nekoliko prej so odkrito povedali, da verujejo v Jezusa, in so radovoljno ubogali njegova navodila, da naj gredo v Jeruzalem in se pokažejo duhovnikom. Čeprav so nedvomno globoko cenili Jezusovo prijazno dejanje, se mu vendar niso zahvalili. S svojim vedenjem so razočarali Kristusa. Kaj pa mi? Kadar kdo naredi kaj prijaznega za nas, ali se mu takoj zahvalimo in mu v znak cenjenja, če je to primerno, pošljemo pisno zahvalo?

V Bibliji pravi, da se »ljubezen [. . .] ne vede grdo in ni sebična«. (1. Korinčanom 13:5, Today’s English Version) Torej iskrena zahvala ni samo znak olikanosti, temveč je tudi dokaz ljubezni. Iz dogodka z gobavci se naučimo, da so tisti, ki želijo ugoditi Kristusu, dolžni takšno ljubezen in cenjenje izkazovati vsem, ne glede na njihovo narodnost, raso ali vero.

Vprašajte se: »Kdaj sem se nazadnje zahvalil sosedu, sodelavcu, sošolcu, medicinskemu osebju, prodajalcu ali komu drugemu, ki mi je pomagal?« Zakaj si ne bi kakšen dan ali dva zapisovali, kolikokrat ste dejansko rekli hvala ali kako drugače pokazali hvaležnost? Takšna evidenca vam lahko pomaga uvideti, kje se lahko še izboljšate pri izkazovanju hvaležnosti.

Seveda je Bog Jehova tisti, ki si najbolj zasluži našo zahvalo. On je tisti, ki nam daje »vsak dober dar in vsako popolno darilo«. (Jakob 1:17) Kdaj ste se nazadnje iskreno zahvalili Bogu za to, kar je storil za vas? (1. Tesaloničanom 5:17, 18)

Zakaj pokazati hvaležnost, čeprav je drugi ne?

Drugi nam izkazane hvaležnosti morda ne vrnejo. Zakaj bi potem vseeno morali pokazati hvaležnost, četudi je drugi ne? Razmislite o samo enem razlogu.

Kadar delamo dobro tem, ki jim manjka hvaležnosti, posnemamo našega ljubeznivega Stvarnika, Boga Jehova. Jehova dejstvo, da mnogi ne cenijo ljubezni, ki jim jo izkazuje, ne odvrne od tega, da jim ne bi še naprej delal dobrega. (Rimljanom 5:8; 1. Janezovo 4:9, 10) On daje, da »njegovo sonce vzhaja nad hudobnimi in dobrimi in da dežuje na pravične in nepravične«. Če si prizadevamo izkazovati hvaležnost, kljub temu da živimo v nehvaležnem svetu, dokazujemo, da smo »sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih«. (Matej 5:45)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 14 Veliko staršev s svojimi otroki bere knjigo Uči se od Velikega učitelja, ki so jo izdali Jehovove priče, in se o prebranem z njimi tudi pogovarja. Osemnajsto poglavje ima naslov »Ali se spomniš reči hvala?«.

[Poudarjeno besedilo na strani 15]

Dan ali dva si zapisujte, kolikokrat ste dejansko rekli hvala

[Slika na strani 15]

Bodite otrokom zgled v izkazovanju hvaležnosti

[Slika na strani 15]

Celo majhni otroci se lahko naučijo izkazovati hvaležnost