Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zaščitite se pred hudobnimi duhovi

Zaščitite se pred hudobnimi duhovi

Zaščitite se pred hudobnimi duhovi

JAMES je odraščal na odmaknjenem delu otoka Malaita, enem od Salomonovih otokov. Od ranega otroštva naprej so ga učili spoštovati duhove. »Nikoli nisem pomislil, da bi duhove prosil, naj škodujejo drugim,« pravi, »toda nisem si mogel zamisliti, da bi lahko živel srečno, če se ne bi z rarafonom * zaščitil pred tem, da bi mi kdo škodoval.«

Prebivalci Salomonovih otokov podobno kot ljudje marsikod po svetu verjamejo, da duhovi lahko človeku bodisi pomagajo bodisi škodujejo. Mnogo Melanezijcev pravzaprav čuti do tako imenovanih dobrodušnih duhov naklonjenost, ne pa strah.

Verovanje v delovanje duhov se med ljudmi kaže na različne načine. Ko je bil James mlad, so denimo ženske v njegovi vasi, kadar koli so slišale klic ptice korokoro (koel), hitro odvedle vse otroke v hišo. Zakaj? Verjele so, da pticin klic naznanja, da bo nekdo poškodovan.

Nekateri vaščani nad vrata svoje hiše namestijo poseben bel kamen. James je verjel, da ta kamen varuje pred škodljivimi duhovi, zato ga je imel tudi sam. Kadar je bil na delu, je po kosilu zbral vse koščke hrane, ki so mu ostali, in jih spravil v vrečko, da bi jih odvrgel kasneje. Najbolj ga je namreč skrbelo, da ne bi kdo, ki se ukvarja z magijo, našel teh ostankov in z njimi priklical nadenj urok, zaradi katerega bi zbolel.

Omenjeni običaji morda niso znani na vašem področju, pa kljub temu podobno kot James morda menite, da morate slediti tradiciji, da bi bili obvarovani hudobnih duhov. Morda ste prepričani, da je upoštevanje takšnih običajev bistveno za vaše dobro.

Če spoštujete Biblijo, nedvomno hočete vedeti, kako odgovarja na naslednja vprašanja: 1) Kako vam hudobni duhovi lahko škodijo? 2) Ali vas lahko upoštevanje nekaterih običajev pravzaprav spravi pod vpliv demonov? 3) Kako lahko najdete pravo zaščito pred hudobnimi duhovi in ste srečni?

Kako škodujejo hudobni duhovi

Biblija razkrije, da hudobni duhovi nikakor ne morejo biti duhovi umrlih. »Živeči vedo, da jim je umreti,« piše v Božji Besedi, »mrtvi pa ničesar ne vedo.« (Propovednik 9:5) Hudobni duhovi so v bistvu uporni angeli, ki so se pridružili Satanu v zapeljevanju človeštva. (Razodetje 12:9)

V Svetem pismu jasno piše, da potrebujemo zaščito pred hudobnimi duhovi. Apostol Pavel je kristjanom v Efezu napisal: »Ne bojujemo se proti krvi in mesu, temveč proti [. . .] hudobnim duhovnim silam v nebeških prostorih.« Apostol Peter je za vodjo vseh hudobnih duhov, Satana Hudiča, rekel, da je kakor »rjoveč lev in [da] si prizadeva, da bi koga požrl«. (Efežanom 6:12; 1. Petrovo 5:8)

Satan škoduje ljudem zlasti tako, da jih zapeljuje, s prevaro ali skušnjavo jih namreč skuša navesti na ravnanje, ki žali Boga. Biblija pravi, da se Satan »spreminja v angela luči«. (2. Korinčanom 11:14) Pretvarja se, da je neke vrste zaščitniški duh, v resnici pa ima hudoben namen. Ljudem zaslepljuje um, da ne spoznajo resnice o njem in o Bogu. (2. Korinčanom 4:4) Kaj pa želi s tem zapeljevanjem doseči?

Satan hlepi po čaščenju in hoče, da ljudje vede ali nevede častijo njega. Ko je bil Božji Sin, Jezus, na zemlji, je Satan hotel, da pade predenj in ga počasti. Jezus mu je dejal: »Poberi se, Satan! Kajti pisano je: ‚Jehova, svojega Boga, časti.‘« (Matej 4:9, 10) Jezus se ni hotel v ničemer podrediti Satanu, saj bi ga s tem počastil.

Jehova je najmočnejši od vseh duhov in ne bo dovolil, da tisti, ki so mu poslušni, utrpijo kakršno koli trajno škodo. (Psalm 83:18; Rimljanom 16:20) Toda če hočemo ugajati Bogu Jehovu, kot mu je Jezus, se moramo paziti, da se ne bi s kakšnim početjem pravzaprav podrejali Satanu in njegovim demonom. Da bi v tem uspeli, pa moramo ugotoviti, kateri so tisti tradicionalni običaji, s katerimi bi počastili hudobne duhovne sile. Kako lahko to storimo?

Prepoznajte običaje, ki Bogu ne ugajajo

Bog Jehova je svoje staroveško ljudstvo, Izraelce, posvaril pred tem, da bi posnemali nekatere tradicionalne običaje sosednjih narodov. Dejal je: »Naj ne bo med vami nikogar, [. . .] ki vedežuje, ali tolmači znamenja, ali vražari, ali čaruje, ne nobenega zaklinjalca [ki bi druge uročeval, NW].« Glede tistih, ki počnejo te stvari, Biblija pravi: »Gnusoba je GOSPODU, kdorkoli dela kaj takega.« (5. Mojzesova 18:10–12)

Zato si, kadar pretehtavate običaje, ki so razširjeni na vašem področju, zastavite naslednja vprašanja: Ali ta običaj spodbuja mišljenje, da imajo znamenja kakšen pomen? Ali neživim predmetom pripisuje magično zaščitno moč? Ali je s tem običajem mogoče posameznika uročiti oziroma zaščititi pred urokom? Ali se bo z njim človek podredil drugim duhovom namesto Jehovu ali njegovemu postavljenemu predstavniku, Jezusu? (Rimljanom 14:11; Filipljanom 2:9, 10)

Pomembno je, da zavrnete vsak običaj, ki spodbuja, katero od prej omenjenih stvari. Zakaj? Apostol Pavel je po navdihnjenju napisal: »Ne morete imeti deleža pri ‚Jehovovi mizi‘ in pri mizi demonov.« Opozoril je, da tisti, ki skušajo ugoditi tako Bogu kot tudi drugim duhovom, »v Jehovu vzbuja[jo] ljubosumnost«. (1. Korinčanom 10:20–22) Bog Jehova zahteva in si tudi zasluži, da smo vdani samo njemu. (2. Mojzesova 20:4, 5)

Razmislite tudi o tem vprašanju: Ali ta običaj širi zamisel, da posameznik ni odgovoren za svoja dejanja? Na primer, v mnogih skupnostih ljudje ne odobravajo niti prešuštva niti spolnosti pred poroko, pa tudi Biblija ju obsoja. (1. Korinčanom 6:9, 10) Toda v nekaterih tihooceanskih skupnostih je to dvoje morda sprejemljivo, če dekle trdi, da je zaradi moči, ki jo je nad njo imel urok, imela spolni odnos *.

Toda Biblija uči, da smo odgovorni za svoja dejanja. (Rimljanom 14:12; Galačanom 6:7) Prva ženska Eva je denimo menila, da jo je Satan zapeljal, da je bila neposlušna Bogu, zato je dejala: »Kača me je zapeljala, in jedla sem.« Toda Jehova je imel Evo za odgovorno za njena dejanja. (1. Mojzesova 3:13, 16, 19) Tudi mi smo pred Njim odgovorni za svoje vedenje. (Hebrejcem 4:13)

Kaj morate storiti?

Če hočete ugajati Bogu in živeti po biblijskih načelih, morate odločno ukrepati. Odkritosrčni posamezniki v Efezu, ki so tam živeli v prvem stoletju, so nam glede tega dober zgled. Hoteli so se iztrgati iz krempljev hudobnih duhov, zato so zbrali vse svoje knjige, ki so razpravljale o okultnih tehnikah, ter »jih pred vsemi sežgal[i]«. (Apostolska dela 19:19)

Preden so sežgali te knjige, so se ti posamezniki »odkrito izpovedovali in pripovedovali, kaj vse so delali«. (Apostolska dela 19:18) Pavlov pouk o Kristusu jih je ganil do srca in jih spodbudil, da so uničili svoje okultne knjige. Spremenili pa so tudi svoje mišljenje o tradicionalnih običajih.

Res je, da tradicionalnih običajev morda ne bo enostavno zavreči. Za Jamesa, ki smo ga omenili prej, je bil to izziv. Pričel je preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami in se veselil tega, kar je spoznaval. Toda še naprej je izvajal rarafono. Ko je preiskal svoje občutke glede teh običajev, je ugotovil, da verjame Jehovovim obljubam glede prihodnosti, vseeno pa je menil, da se mora zatekati k tradicionalnim običajem, če hoče biti zaščiten.

Kaj je Jamesu pomagalo, da je spremenil svoj pogled? Takole pravi: »Molil sem k Jehovu, naj me zaščiti in naj mi pomaga, da si bom pridobil zaupanje vanj. Obenem pa sem opustil tradicionalne običaje.« Ali se mu je zgodilo kaj slabega? »Ne,« pravi James. »Vse, kar se je zgodilo, je to, da sem se naučil zaupati v Jehova. Uvidel sem, kako tesen prijatelj je lahko Jehova.« James zadnjih sedem let večino svojega časa preživlja tako, da drugim pomaga spoznati, kaj Biblija uči.

Zakaj ne bi posnemali Jamesa? Raziščite običaje, ki jih upoštevajo ljudje v vaši skupnosti, in s svojim razumom ugotovite, ali so v skladu z »Božjo voljo«. (Rimljanom 12:1, 2) Potem se opogumite in opustite običaje, ki so povezani z vražami. Če boste to storili, ste lahko prepričani, da vas bo Jehova »sprejel« in zaščitil. (2. Korinčanom 6:16–18) Podobno kot James boste izkusili resničnost biblijske obljube: »Stolp močan je ime GOSPODOVO: tja priteče pravični in je na varnem.« (Pregovori 18:10)

[Podčrtni opombi]

^ odst. 2 Rarafono so tradicionalni običaji, s katerimi se prosi duhove za pomoč.

^ odst. 18 Gre za običaj, ko nad listom posebnega drevesa ali nad neko posebno hrano izrečejo urok. Ta se potem da dekletu. Trdijo, da naj bi list ali hrana naredila nekega moškega privlačnega za dekle. Ta običaj ni isto kot primer, ko dekle, ne da bi se tega zavedala, omamijo in nato proti njeni volji prisilijo v spolni odnos. V slednjem primeru je dekle nedolžna žrtev.

[Slika na strani 19]

Korokoro

[Vir slike]

Courtesy of Dr. Bakshi Jehangir

[Slika na strani 19]

Deklica zbira ostanke hrane, da ne bi z njimi kdo priklical uroka nad njo.