Biblija spreminja življenja

Zakaj se je moški, čigar življenje se je vrtelo okrog motorjev, drog in športa, odločil, da bo večino svojega časa namenjal poučevanju drugih o biblijskih resnicah? Kaj je človeka, ki je služil denar z igranjem na srečo, navedlo, da je opustil to razvado in si poiskal spoštovanja vredno službo, da je lahko preživljal družino? Kaj je mlado žensko, ki je bila vzgojena kot Jehovova priča, a se je kasneje odrekla biblijskim merilom, spodbudilo, da je znova razmislila o svoji življenjski poti? Premislite o tem, kar so ti trije posamezniki povedali.

OSEBNI PODATKI

IME IN PRIIMEK: TERRENCE J. O’BRIEN

STAROST: 57

DRŽAVA ROJSTVA: AVSTRALIJA

PRETEKLOST: UŽIVANJE DROG, LJUBEZEN DO MOTORJEV

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Otroška leta sem preživel v živahnem mestu Brisbane, glavnem mestu avstralske zvezne države Queensland. Kot družina smo pripadali katoliški veri, toda ko mi je bilo osem let, smo nehali hoditi v cerkev in tudi o veri se nismo več pogovarjali. Ko sem bil star deset let, se je naša družina preselila v Gold Coast v Avstraliji. Živeli smo blizu obale, in tako sem v zgodnjih najstniških letih veliko plaval in deskal.

Vseeno pa nisem imel srečnega otroštva. Moj oče je zapustil družino, ko mi je bilo osem let. Zatem se je mama ponovno poročila. Alkohol in prepiri so bili v našem domu nekaj vsakdanjega. Neke noči, potem ko sta se starša še posebej hudo sporekla, sem sedel na postelji in sam pri sebi prisegel, da se s svojo ženo, če se bom kdaj poročil, ne bom nikoli prepiral. Kljub tem problemom je naša družina, v kateri je bilo poleg mame in očima še šest otrok, ostala povezana.

V mojih poznih najstniških letih so mnogi moji vrstniki kazali uporniškega duha. Uživali so marihuano, tobak in druge droge ter se vdajali alkoholu. Kakor oni sem se tudi jaz predajal takšnemu brezskrbnemu življenju. Poleg tega sem užival v vožnji z motorji. Čeprav sem doživel nekaj hudih nesreč, so bili motorji še naprej moja strast. Odločil sem se, da bom z motorjem prepotoval Avstralijo od enega konca do drugega.

 Kljub vsej svobodi, ki sem jo imel, sem bil pogosto potrt, ko sem razmišljal o tem, kakšne razmere so v svetu in kako je večina ljudi brezbrižna do problemov človeštva. Zelo sem si želel poznati resnico o Bogu, veri in svetovnih razmerah. Toda ko sem glede tega povprašal dva katoliška duhovnika, so me njuni odgovori razočarali. O istem sem se pogovarjal še z nekaterimi protestantskimi duhovniki, vendar me tudi njihovi odgovori niso prepričali. Potem pa me je neki moj prijatelj seznanil z Eddiejem, ki je bil Jehovova priča. Z njim sem se pogovarjal štirikrat, in vsakič mi je na vprašanja odgovarjal z Biblijo. Že po prvem pogovoru mi je bilo jasno, da sem našel nekaj posebnega. Vendar pa takrat še nisem čutil nobene potrebe po tem, da bi svoje življenje kakor koli spremenil.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Med potovanjem čez Avstralijo sem srečal nekega drugega Pričevalca in z njim sva se večkrat pogovarjala. Toda ko sem se vrnil v Queensland, šest mesecev nisem imel nobenega stika s Pričami.

Potem pa sem nekega dne, ko sem se vračal domov z dela, zagledal dva lepo oblečena moška z aktovkama, ki sta hodila po ulici. Sklepal sem, da sta Jehovova pričevalca, zato sem ju ogovoril. Moja domneva se je pokazala za pravilno, in prosil sem ju, da bi me poučevala o Bibliji. Takoj sem začel obiskovati shode Prič in se celo udeležil velikega zborovanja, ki je bilo leta 1973 v Sydneyju. Toda ko je moja družina – še zlasti mama – izvedela, kaj počnem, so se vsi zelo razburili. To je bil eden od razlogov, da sem se nehal družiti s Pričami. Približno leto dni sem se povsem posvečal še eni svoji veliki ljubezni, igranju kriketa.

Toda sčasoma sem ugotovil, da sem bil resnično srečen samo takrat, ko sem preučeval Biblijo z Jehovovimi pričami. Zato sem jih znova poiskal in začel hoditi na njihove shode. Prav tako sem pretrgal stike s prijatelji, ki so jemali droge.

Tisto, kar me je pravzaprav navedlo na te spremembe, je bila biblijska pripoved o Jobu. Prijazen, vendar odločen starejši Pričevalec, ki mu je bilo ime Bill, je z menoj redno razpravljal o Bibliji. Ko sva preučila zgodbo o Jobu, me je vprašal, za koga Satan še trdi, da služi Bogu le s polovičnim srcem. (Job 2:3–5) Našteval sem mu biblijske osebe, ki so mi prišle na misel, Bill pa mi je potrpežljivo odgovarjal: »Ja, ja, tudi zanje.« Potem me je pogledal v oči in mi rekel: »Satan to trdi tudi zate!« Skoraj sem padel s stola. Pred tem pogovorom sem vedel, da so nauki, ki jih spoznavam, resnica. Toda zdaj sem razumel, zakaj moram ravnati v skladu s tem, kar se učim. Štiri mesece kasneje sem se krstil kot Jehovova priča.

KAKO MI JE TO KORISTILO: Kar strese me, ko pomislim, kakšno bi bilo zdaj moje življenje, če se ne bi naučil živeti po biblijskih merilih. Najverjetneje bi bil že mrtev. Mnogo mojih nekdanjih prijateljev je umrlo zaradi uživanja drog ali alkohola. Imeli so tudi nesrečne zakone. Domnevam, da bi bilo moje življenje enako.

Zdaj sem poročen in z ženo Margaret se veseliva tega, da služiva v podružničnem uradu Jehovovih prič v Avstraliji. Nihče iz moje družine se mi ni pridružil pri čaščenju Jehova. Toda v preteklih letih nama je bilo z Margaret v zadovoljstvo, da sva lahko o Bibliji  poučevala mnoge posameznike in pare, ki so potem spremenili svoje življenje, prav kakor sem ga jaz. Ob tem sva sklenila mnogo čudovitih prijateljstev. Poleg tega mi Margaret, ki je odraščala v družini Prič, pomaga, da ostajam zvest obljubi, ki sem jo izrekel pred skoraj 40 leti. Srečno sva poročena že več kot 25 let. Res je, da nimava vedno o vsem čisto enakega mnenja, toda do sedaj se še nisva sprla. Oba meniva, da se morava za to zahvaliti Bibliji.

OSEBNI PODATKI

IME IN PRIIMEK: MASAHIRO OKABAJAŠI

STAROST: 39

DRŽAVA ROJSTVA: JAPONSKA

PRETEKLOST: IGRALEC NA SREČO

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Odraščal sem v Ivakuri, dokaj majhnem kraju, oddaljenem kake pol ure vožnje z vlakom iz Nagoje. Spominjam se, da sta bila moja starša zelo prijazna človeka. Toda kasneje sem izvedel, da je bil moj oče jakuza oziroma gangster, ki je našo petčlansko družino nekaj časa preživljal s prevarantstvom. Vsak dan je popival, in ko mi je bilo 20 let, je umrl zaradi ciroze jeter.

Moj oče je bil Korejec, zato nas je okolica pogosto zapostavljala. Zaradi tega dejstva in še drugih problemov sem bil v svojih najstniških letih precej nesrečen. Vpisal sem se v srednjo šolo, vendar sem bil pri pouku le redko. Po enem letu sem pustil šolo. Ker sem že imel policijsko kartoteko in ker sem bil napol Korejec, sem težko našel službo. Nazadnje mi jo je le uspelo najti, vendar sem si poškodoval kolena, zato nisem mogel več opravljati fizičnega dela.

Začel sem se preživljati z igranjem pačinka – to je neka vrsta igre na srečo, ki se igra na napravi, podobni fliperju. Takrat sem živel s punco, ki je želela, da bi si poiskal spoštovanja vredno službo in da bi se poročila. Ker pa sem z igranjem na srečo veliko zaslužil, nisem hotel spremeniti svojega življenjskega sloga.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Nekega dne je neki Jehovov pričevalec potrkal na naša vrata in mi dal knjigo Življenje – kako je nastalo: z razvojem ali ustvarjanjem?. O tem vprašanju nisem prej še nikoli razmišljal. Toda ko sem knjigo prebral, sem želel o Bibliji izvedeti več. Vedno sem se spraševal, kaj se zgodi s človekom, ko umre. Ob jasnih odgovorih, ki sem jih o tej in drugih temah dobil iz Biblije, se mi je zdelo, kakor da bi mi z oči padle luske.

Ugotovil sem, da moram v skladu s tem, kar se učim iz Biblije, tudi živeti. Zato sem se uradno poročil, opustil kajenje, si ostrigel dolge, na svetlo pobarvane lase in poskrbel za svojo zunanjost. Poleg tega sem nehal igrati na srečo.

 Nobene od teh sprememb mi ni bilo lahko narediti. Na primer, sam nisem bil dovolj močan, da bi se odpovedal tobaku. Uspelo mi je šele z iskrenimi molitvami in zanašanjem na Boga Jehova. Tudi prva služba, ki sem si jo našel po tem, ko sem nehal igrati pačinko, mi je bila pravi izziv. Zaslužil sem samo pol toliko, kot sem prej priigral z igranjem na srečo, pa tudi delo je bilo težko in stresno. Ena od biblijskih misli, ki mi je takrat pomagala prebroditi hude čase, je zapisana v Filipljanom 4:6, 7. Tam piše: »Ne bodite preveč zaskrbljeni, ampak v vsem izražajte svoje želje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsako misel, bo po Kristusu Jezusu stražil vaše srce in um.« Ta obljuba se je v mojem življenju mnogokrat izkazala za resnično.

KAKO MI JE TO KORISTILO: Ko sem začel preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami, moji ženi to ni bilo všeč. Toda potem je v mojem vedenju opazila velike spremembe, zato se mi je pridružila pri preučevanju Biblije in me pričela spremljati na shode Jehovovih prič. Zdaj sva oba Jehovovi priči. Res je velik blagoslov, da lahko skupaj služiva Bogu!

Preden sem začel preučevati Biblijo, sem mislil, da sem srečen. Vendar šele zdaj vem, kaj je prava sreča. Resda po biblijskih merilih ni enostavno živeti, vendar sem prepričan, da je to najboljši način življenja.

OSEBNI PODATKI

IME IN PRIIMEK: ELIZABETH JANE SCHOFIELD

STAROST: 35

DRŽAVA ROJSTVA: VELIKA BRITANIJA

PRETEKLOST: ŽIVELA JE ZA ZABAVO OB KONCU TEDNA

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Odraščala sem v Hardgateu, majhnem mestu nedaleč stran od Glasgowa na Škotskem. Ko sem bila stara sedem let, me je mama, ki je bila Jehovova priča, začela poučevati o Bibliji. Toda pri 17 letih mi je več pomenilo druženje s prijatelji iz šole – obiskovali smo nočne klube, poslušali težkometalno glasbo in uživali alkohol. Duhovne stvari sem takrat povsem potisnila na stranski tir. Živela sem za zabavo ob koncu tedna. Toda vse to se je spremenilo, ko sem bila stara 21 let.

Takrat sem obiskala nekatere sorodnike v Severni Irski. Tam sem bila priča pohodu  protestantskega reda Oranovcev. Skrajno sovraštvo in nestrpnost, ki sem ju takrat videla med protestanti in katoličani, sta me pretresla. Pravzaprav mi je to pomagalo, da sem se spametovala. Spomnila sem se tega, kar me je mama učila iz Biblije, namreč da Bog ne odobrava tistih, ki se ne menijo za njegova ljubeča merila. Nenadoma me je prešinilo, da se tudi sama ženem za lastnimi interesi in se ne menim za življenje, kakršno mi priporoča Bog. Odločila sem se, da bom po vrnitvi domov na Škotsko začela resno preučevati biblijske nauke.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Ko sem po dolgem času znova obiskala shod Jehovovih prič v svojem domačem kraju, mi je bilo neprijetno in sem bila napeta. Toda vsi so mi dali vedeti, da sem dobrodošla. Ko sem začela udejanjati to, kar sem se učila iz Biblije, se je neka zelo prijazna Priča v občini pričela še posebej zanimati zame. Resnično mi je pomagala, da sem se znova počutila kot del občine. Nekdanji prijatelji so me še vedno vabili v nočne klube, vendar sem jim povedala, da sem odločena živeti po biblijskih merilih. Sčasoma so me nehali vabiti v svojo družbo.

V preteklosti je bila Biblija zame bolj ali manj knjiga pravil. Zdaj pa sem svoje stališče spremenila. Na osebe iz Biblije sem začela gledati kot na ljudi, ki so v resnici živeli in so imeli enake občutke in slabosti kakor jaz. Tudi oni so delali napake, a jim je Bog Jehova odpustil, če jim je bilo iskreno žal. Čeprav sem Bogu v mlajših letih obrnila hrbet, sem si pridobila zaupanje, da mi bo odpustil in da bo pozabil moje pretekle napake, če se bom le močno trudila, da bi mu ugajala.

Name je močan vtis naredilo tudi mamino vedenje. Čeprav sem zapustila Boga, ga ona ni nikoli. Njena neomajna zvestovdanost mi je pomagala dojeti, da je služenje Jehovu vredno vsakega truda. Ko sem bila majhna in sem jo spremljala pri oznanjevanju po hišah, mi to ni bilo nikoli v veselje niti si nisem mogla predstavljati, da bi ure in ure namenjala temu delu. Zdaj pa sem se odločila, da bom preizkusila to, kar je Jezus obljubil v Mateju 6:31–33. Rekel je: »Ne bodite nikoli zaskrbljeni in ne sprašujte ‚Kaj bomo jedli?‘, ‚Kaj bomo pili?‘ ali ‚Kaj bomo oblekli?‘. [. . .] Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Zato iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« Kmalu po tem, ko sem se krstila kot Jehovova priča, sem pustila službo s polnim delovnim časom in si poiskala takšno s skrajšanim delovnikom. Tako sem lahko začela večino svojega časa namenjati poučevanju drugih o Bibliji.

KAKO MI JE TO KORISTILO: Ko sem bila mlajša in sem živela zgolj za zabavo ob koncu tedna, nisem nikoli čutila notranjega zadovoljstva. Moje življenje je bilo prazno. Zdaj ko sem se povsem predala služenju Jehovu, pa čutim resnično zadovoljstvo. Moje življenje ima pravi smisel. Sem poročena in z možem vsak teden obiskujeva različne občine Jehovovih prič, da bi jih spodbujala. Na to delo gledam kot na največjo prednost v življenju. Tako hvaležna sem Jehovu, da mi je dal še eno priložnost!

[Poudarjeno besedilo na strani 27]

»Že po prvem pogovoru mi je bilo jasno, da sem našel nekaj posebnega. Vendar pa takrat še nisem čutil nobene potrebe po tem, da bi svoje življenje kakor koli spremenil.«

[Poudarjeno besedilo na strani 29]

»Sam nisem bil dovolj močan, da bi se odpovedal tobaku. Uspelo mi je šele z iskrenimi molitvami in zanašanjem na Boga Jehova.«

[Poudarjeno besedilo na strani 30]

»V preteklosti je bila Biblija zame bolj ali manj knjiga pravil. Zdaj pa sem svoje stališče spremenila. Na osebe iz Biblije sem začela gledati kot na ljudi, ki so v resnici živeli in so imeli enake občutke in slabosti kakor jaz.«