JEZUS izve, da je njegov tesni prijatelj Lazar zelo bolan. Lazarjevi sestri Marija in Marta sta namreč poslali nekoga, da je Jezusu to sporočil. Ta sel je prišel iz Betanije, kjer živijo Lazar in njegovi sestri. Sestri verjameta, da Jezus lahko ozdravi njunega brata, čeprav živijo daleč stran od njega, na drugi strani Jordana. Vesta namreč, da je že prej ozdravil ljudi na daljavo. (Matej 8:5–13; Janez 11:1–3)

Ko sel prispe k Jezusu in mu pove žalostno novico, Jezus glede tega nič ne ukrene. V Svetem pismu piše: »Še dva dni [je] ostal tam, kjer je bil.« (Janez 11:6) Ali veš, zakaj se Jezusu ne mudi, da bi pomagal Lazarju? – * Pa si poglejva malo več o tem.

Jezus ve, da je Lazar zaradi bolezni umrl. Zato svojim apostolom reče: »Pojdimo spet v Judejo.« Začnejo mu ugovarjati: »Ni še dolgo tega, kar so te Judje hoteli kamenjati, ti pa se znova odpravljaš tja?« Jezus pojasni: »Lazar je šel počivat, jaz pa grem tja, da ga prebudim.«

»Gospod, če je šel počivat,« odgovorijo apostoli, »bo ozdravel.« Sedaj Jezus razloži: »Lazar je umrl.« Potem pa reče nekaj, kar jih nedvomno preseneti: »Zaradi vas sem vesel, da me ni bilo tam [. . .]. Toda pojdimo k njemu.«

Tomaž pogumno spregovori: »Pojdimo tudi mi, da bomo umrli z njim [Jezusom].« Tomaž ve, da bodo sovražniki znova skušali umoriti Jezusa in da lahko ubijejo tudi apostole. Vendar gredo vseeno z njim. Čez približno dva dni prispejo v Betanijo, Lazarjev domači kraj. Ta je od Jeruzalema oddaljen kake tri kilometre. (Janez 11:7–18)

Ali veš, zakaj je Jezus vesel, da ni prišel prej? – No, Jezus je že v preteklosti obudil nekatere, vendar so bili ti mrtvi le nekaj ur, ko jim je Jezus vrnil življenje. (Luka 7:11–17, 22; 8:49–56) Lazarjevo truplo pa je bilo v grobu že več dni. Nihče ne more dvomiti o tem, da je res mrtev!

Ko Lazarjeva sestra Marta sliši, da je Jezus blizu Betanije, mu steče naproti. »Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl,« mu reče. »Tvoj brat bo vstal,« ji zagotovi Jezus. Marta steče nazaj in svoji sestri Mariji skrivaj reče: »Učitelj je tukaj in te kliče.«

 Marija takoj odhiti k Jezusu. Zbrani ljudje mislijo, da gre h grobu, zato ji sledijo. Ko Jezus vidi, da Marija in ljudje, ki so z njo, jokajo, se tudi sam razjoka. Kmalu prispejo do groba, ki je zapečaten z velikim kamnom. Jezus ukaže: »Odmaknite kamen.« Toda Marta ugovarja: »Gospod, gotovo zaudarja, saj je že četrti dan.«

Ljudje ubogajo Jezusa in odmaknejo kamen. Jezus se nato v molitvi obrne k Bogu in se mu že vnaprej zahvali za moč, za katero je prepričan, da mu jo bo dal, da bo lahko obudil Lazarja. Zatem z močnim glasom zavpije: »Lazar, pridi ven!« In Lazar pride ven, povezan s povoji. Zato Jezus zapove: »Razvežite ga in pustite, naj gre.« (Janez 11:19–44)

Ali zdaj razumeš, zakaj se Jezusu ni mudilo? – Vedel je, da bo s tem, da bo počakal, lahko bolje pričeval o svojem Očetu, Jehovu. Ker je izbral najprimernejši čas, so mnogi začeli verovati Bogu. (Janez 11:45) Ali vidiš, kaj se lahko naučimo iz Jezusovega zgleda? –

Tudi ti si lahko izbereš primeren čas, da bi pričeval o čudovitih rečeh, ki jih je Bog že naredil in jih še bo. Morda boš lahko o tem govoril s sošolci ali učitelji. Nekateri mladi izkoristijo tudi priložnosti, ki se pojavijo pri pouku, da govorijo o izjemnih blagoslovih, ki jih bo Božje kraljestvo prineslo človeštvu. Seveda ti ne moreš obujati mrtvih, lahko pa pomagaš drugim, da bi spoznali Boga, ki lahko in tudi bo obudil naše ljubljene iz smrti.