Bralci sprašujejo

Kje si je Kajn našel ženo?

▪ »Če sta Adam in Eva imela samo dva sinova, Kajna in Abela, kje je potem Kajn dobil ženo?« To zvito vprašanje pogosto zastavljajo tisti, ki dvomijo o tem, kar piše v Svetem pismu, vendar je v tej knjigi zapisanih dovolj podrobnosti, da lahko dobimo zadovoljiv odgovor.

Iz 3. in 4. poglavja 1. Mojzesove knjige izvemo naslednje: 1. Eva je bila »mati vseh živih«. 2. Od takrat, ko se je Kajn rodil, pa do takrat, ko je daroval žrtev, ki jo je Bog zavrnil, je minilo nekaj časa. 3. Kajna je bilo zatem, ko ga je Bog obsodil na to, da bo »popotnik in begunec«, strah, da ga bo kdo, »ki bi ga srečal«, skušal ubiti. 4. Bog je »za Kajna pripravil znamenje«, da bi ga zaščitil, kar kaže na to, da mu je morda kdo od njegovih bratov ali sester oziroma kak drug sorodnik stregel po življenju. 5. Zatem je Kajn spal s svojo ženo v »deželi Nod [ime te dežele pomeni ‚begunstvo‘]«. (1. Mojzesova 3:20; 4:3, 12, 14–17)

Glede na to lahko upravičeno sklenemo, da je bila Kajnova žena Evina potomka, ne vemo pa, kdaj se je rodila. V 1. Mojzesovi 5:4 piše, da so se Adamu v 930 letih življenja »rodili sinovi in hčere«. Seveda Sveto pismo ne pravi, da je bila Kajnova žena Evina hči. Dejstvo, da je omenjena po tem, ko je bil Kajn pregnan, kaže na to, da je preteklo dovolj časa, da bi lahko bila celo katera od Adamovih in Evinih vnukinj. Zato je v The Amplified Old Testament Kajnova žena opisana zgolj kot »ena od Adamovih potomk«.

Biblijski komentator Adam Clarke iz 19. stoletja je dejal, da je Bog Kajna, ki se je bal maščevanja, zaščitil z znamenjem zato, ker je v tistem času obstajalo že več rodov Adamovih potomcev – dovolj, da bi »ustanovili več vasi«.

V mnogih družbah gledajo na to, da bi se Kajn poročil s svojo sestro ali katero od Adamovih potomk, ki se je rodila kakemu drugemu Adamovemu sinu ali hčeri, kot na nekaj nesprejemljivega. Takšno gledišče je ponavadi posledica družbenih tabujev ali strahu pred genskimi okvarami. Kljub temu F. LaGard Smith v knjigi The Narrated Bible in Chronological Order pravi: »Povsem mogoče je, da so se ti prvi bratje in sestre med seboj poročali, čeprav bi to veljalo za neprimerno, če bi se dogajalo v kasnejših rodovih.« Omembe vredno je tudi, da pred letom 1513 pr.n.št, ko je Mojzes od Boga prejel zakone za izraelski narod, spolni odnosi med bližnjimi sorodniki niso bili izrecno prepovedani. (3. Mojzesova 18:9, 17, 24)

Dandanes nas od popolnosti, kakršno sta imela naša prastarša, loči na tisoče let. Na nas vplivata genetika in dednost, medtem ko na Adama in Evo verjetno nista. Poleg tega nedavne raziskave, kot je denimo tista, objavljena v reviji Journal of Genetic Counseling, kažejo, da je tveganje, da se bodo v zvezi med bratrancem in sestrično rodili otroci s prirojenimi napakami, precej manjše od splošno razširjenega mnenja. Torej je razumno reči, da v Adamovih dneh oziroma celo do Noetovih dni ni bil problem, če sta se poročila dva, ki sta si bila v sorodu. Glede na vse to lahko sklenemo, da je bila Kajnova žena ena od njegovih sorodnic.